• Domov
• Novice
• Dogodek o priložnostih programa STEP - podjetniški potencial kliče po bolj ciljni podpori

Dogodek o priložnostih programa STEP – podjetniški potencial kliče po bolj ciljni podpori

• 3. 6. 2025

V četrtek, 29. maja 2025, je v Veliki sejni sobi Mestne hiše v Ljubljani potekal dogodek, namenjen seznanitvi s priložnostmi obsežnega financiranja in podpore podjetij v Sloveniji, ki zmorejo ustvariti kritično razliko v konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije.

Dogodek je sledil pripravi študije ekosistema propulzivnih podjetij v regiji, ki jo je po naročilu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pripravila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Udeležili so se ga številni predstavniki najperspektivnejših podjetij v regiji, ki pa so na zadnje spoznali, da do sredstev povečini niso upravičeni, saj so območja, kjer je potencial za razvoj prebojnih tehnologij daleč največji, izključena.

Kaj prinaša Uredba STEP?

Uredba STEP (Platforma za strateške tehnologije za Evropo), sprejeta junija 2024, je odgovor EU na potrebo po tehnološki suverenosti. Z njo se vzpostavlja nova finančna platforma za pospeševanje razvoja na področju digitalnih, čistih in biotehnoloških tehnologij. V Sloveniji bo v ta namen prek agencije ARIS na voljo okvirno 100 milijonov evrov nepovratnih kohezijskih sredstev.

Analiza ekosistema propulzivnih podjetij v LUR in v Sloveniji

Dogodek je otvorila mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), s poudarkom, da je v LUR skoncentrirana večina razvojnega in investicijskega potenciala v državi. Agencija v stalnem stiku z gospodarstvom ostaja predvsem z intenzivnim sodelovanjem z inovativnimi podjetji v okviru evropskih projektov. Marko Hren z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) je predstavil prenovljeno Strategijo pametne specializacije (S5) in poudaril izjemno moč in primerjalne prednosti naših podjetij na področju zelenega prehoda, ki je osrednji cilj S5. S sredstvi STEP želijo spodbude razdeliti pravočasno in jih pravilno odmerjati tekom izvedbe strateških projektov. Opozoril je tudi na nujnost krepitve povezovanja podjetij, čemur služi zdaj že 10 strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP-ov) v Sloveniji. Na dogodku sta se predstavila SRIP Zdravje–Medicina in SRIP Pametna mesta in skupnosti, ki sta ju s svojimi uvidi dopolnila njuna člana, podjetji Gospodar Zdravja in Result, ki najbolj cenita lažje dostopanje do evropskih sredstev in gosto mrežo povezav.

Sočasno z analizo ekosistema propulzivnih podjetij v regijah, ki jo je predstavil Dejan Marinčič z RRA LUR, je raziskavo na nivoju države pripravljala Gospodarska zbornica Slovenije. Žiga Lampe je predstavil, da kar tri četrtine projektnih namer, ki so jih identificirali v več kot 700 potencialnih podjetjih in organizacijah, potrebuje sredstva za RRI in nakup tehnološke opreme, vsebinsko pa so pretežno vezani na področje čistih in z viri gospodarnih tehnologij. Večji del izdatnih potreb po spodbudah so locirali na zahodnem delu države, še posebej v osrednji Sloveniji.

Razpisi – priložnosti in izzivi delitve sredstev

Predstavnica nacionalne kontaktne točke za STEP Nina Meglič je predstavila predpisano alokacijo sredstev med kohezijskima regijama (Vzhodna kohezijska regija 65 %, Zahodna kohezijska regija 35 % sredstev) in karto regionalnih pomoči. Podjetja je pozvala k spremljanju evropskega portala za sofinanciranja raziskovalnih projektov (EU Funding & Tenders Portal) in k izkoristku vavčerja v višini do 4000 € za sofinanciranje prijav projektov. Predstavila je pomen t.i. pečata suverenosti, ki pohitri dostop do sredstev in priložnosti programa IPCEI za podporo pomembnim projektom skupnega evropskega interesa. Na kontaktni točki so na voljo tudi za individualna svetovanja, spodbude pa sproti objavljajo na stepslovenija.eu/spodbude. Kljub številnim finančnim spodbudam, ki jih nudi država, je specifika razdeljevanja sredstev sprožila vneto debato.

Poziv k prilagoditvi financiranja razvojnemu potencialu

GZS in RRA LUR sta na osnovi svojih analiz opozorili, da sredstva evropske kohezijske politike, ki se med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo delijo po načelu 65 % – 35 %, ne morejo zadostiti potrebam strateških projektov, saj delitev ne ustreza dejanski koncentraciji razvojnega potenciala. Kar 85 % vrednosti vseh strateških projektnih predlogov izvira iz Zahodne kohezijske regije, predvsem iz LUR, kjer tudi nastaja največji delež BDP in kjer je največ hitrorastočih podjetij ter članov SRIP-ov. Prav ta podjetja pa ostajajo brez podpore. V razpravi s predstavniki podjetij in ministrstva sta opozorili, da je treba sredstva deliti bolj prožno ali pa zagotoviti dodatna sredstva iz nacionalnega proračuna za podjetja iz Zahodne kohezijske regije. Treba bi bilo oblikovati tudi fleksibilnejše mehanizme, za izdaten zagon rasti propulzivnih podjetij pa omogočiti tudi višje stopnje sofinanciranja za projekte, ki prispevajo k strateški avtonomiji EU.