Razvojni svet KRZS na 10. redni seji podal soglasje k spremembi Programa evropske kohezijske politike 2021-2027
V petek, 7. novembra, je v Ljubljani potekala 10. redna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS), katere se je udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.
Člani sveta so se poleg podaje soglasja k spremembi Programa evropske kohezijske politike 2021 – 2027 zaradi uvedbe petih novih področij, seznanili tudi z aktualnim stanjem izvajanja evropske kohezijske politike (EKP), potekom izvajanja Dogovorov za razvoj regij (DRR), novim instrumentom STEP – Platforma strateških tehnologij za Evropo, ter z aktivnostmi, povezanimi s pripravo novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028–2034.
Sprememba Programa evropske kohezijske politike 2021–2027
Pestra razprava se je odvila ob spremembah programa EKP, ki sledijo spremembi kohezijske zakonodaje zaradi novih geopolitičnih in gospodarskih razmer, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra 2025. Te spremembe Sloveniji omogočajo usmerjanje naložb v pet novih strateških področij:
- razvoj konkurenčnosti in strateških tehnologij (program STEP),
- energetski prehod in varnost,
- obrambno infrastrukturo z dvojno rabo,
- dostopna in trajnostna stanovanja in
- varno oskrbo z vodo in vodno odpornost.
S tem želi Slovenija pospešiti črpanje sredstev ter izkoristiti višje stopnje sofinanciranja, ki jih omogoča EU za nova tematska področja. Prerazporeditve sredstev ne vplivajo na že dogovorjene regionalne alokacije med vzhodom in zahodom je razložil državni sekretar Marko Koprivc. Povedal je še, da bo največji poudarek na stanovanjski politiki, program obrambne infrastrukture z dvojno rabo pa bo prioritetno osredotočen na zdravstveno infrastrukturo, širitev železnic ter krepitev civilne zaščite. S 1. 1. 2026 pričnejo veljati nova pravila, ki bodo prinesla več predplačil in podaljšanje finančne perspektive do 2030, si čimer bo olajšana izvedba projektov in uspešnejše črpanje sredstev.
Razvojni svet KRZS je na seji izrazil podporo spremembam, ki bodo omogočile učinkovitejše črpanje sredstev, večjo vlogo regij in hitrejše odzivanje na prihodnje razvojne izzive, vendar pod pogojem oziroma z zavezo MKRR, da se na podlagi obstoječega sklepa Vlade z dne 26. 9. 2022 za zahodno regijo javnim upravičencem zagotovi delež iz nacionalne ovojnice v enaki vrednosti kot so pripadajoča evropska sredstva. Razvojne potrebe KRZS so namreč bistveno večje, kot je na voljo sredstev iz EKP. Izpostavljeno je bilo še dejstvo, da je na primeru stanovanjske politike študija Ministrstva za solidarno prihodnost pokazala, da so v Sloveniji velike potrebe na področju stanovanjske politike, od tega največ na zahodu, od predvidenih 42 mio eur pa je v gradivu za zahodne regije namenjenih le 12,5 mio. Na pobudo predsednice Razvojnega sveta KRZS mag. Lilijane Madjar bo za Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija dodatno zagotovljenih 12,5 mio sredstev nacionalnega sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije.
Izvajanja evropske kohezijske politike 2021–2027
Aktualno stanje izvajanja Programa EKP 2021–2027 kaže dobre rezultate, predvsem na področju izdaje odločitev o podpori, izvajanja mehanizmov CLLD ter razpisov v okviru Dogovorov za razvoj regij. Minister Jevšek je pozdravil sodelovanje z regijami in občinami, saj so s skupnimi močni dosegli velik napredek – z zadnjega mesta, kar se tiče uspešnosti črpanja, se je Slovenija od konca junija do danes povzpela za deset mest.
Dogovori za razvoj regij – ključni instrument regionalnega razvoja
Program DRR 2021–2027 v višini 458 milijonov evrov predstavlja osrednji mehanizem izvajanja regionalne politike. Do konca oktobra 2025 je bilo v Sloveniji potrjenih za 431 milijonov evrov projektov, od tega trenutno v Zahodni kohezijski regiji 144 milijonov evrov evropskih in nacionalnih sredstev za 82 projektov s skupno vrednostjo investicij 254,6 milijona evrov in povprečnim deležem sofinanciranja 56,6 %. Med ključnimi rezultati DRR so:
-
- več kot 270 km novih kanalizacijskih in 421 km vodovodnih omrežij,
- 320 ha novih zelenih površin,
- 157 km kolesarskih poti,
- 10.000 m2 površin namenjenih podjetništvu
- ter vzpostavitev 12 regionalnih centrov mobilnosti (RCM) in priprava novih 11 regijskih celostnih prometnih strategij
Ti projekti dokazujejo, da dogovori za razvoj regij učinkovito povezujejo regionalne, lokalne in sektorske razvojne prioritete, obenem pa prispevajo k trajnostni rasti, odpornosti in skladnejšemu razvoju.
Platforma STEP in finančni instrumenti
Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP) aktivno spodbuja razvoj in proizvodnjo ključnih tehnologij z visoko dodano vrednostjo. V Sloveniji bo za vzhodno kohezijsko regijo predvidoma v novembru objavljen razpis v višini 60 milijonov evrov, za zahodno regijo pa predvidoma v prvem četrtletju 2026 razpis v vrednosti 30 milijonov evrov.
Študiji, ki sta ju pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, sta na zahodu evidentirali velike razvojne potrebe in interes za pripravo projektov na področju strateških tehnologij, zato je izvedba novega javnega razpisa za podjetja iz zahodne kohezijske regije nujno potrebna.
S temi sredstvi bodo podprti projekti na treh ključnih področjih:
-
- digitalne tehnologije in globoka tehnološka inovacija,
- čiste in z viri učinkovite tehnologije,
- biotehnologije.
Do oktobra 2025 je bilo s pečatom STEP označenih že 13 evropskih projektov s slovensko udeležbo in skupno vrednostjo 20,5 milijona evrov. Kar 20 organizacij iz Zahodne Slovenije sodeluje v 12 projektih, med njimi Univerza v Ljubljani, DIH Slovenije, Smartis, Robotina in OFFSET Energy, kar potrjuje visoko stopnjo inovacijskega potenciala regije.
Večletni finančni okvir 2028–2034
Matjaž Dragar, namestnik generalnega direktorja Direktorata za kohezijo je predstavili še osnutek novega večletnega finančnega okvira EU 2028–2034, ki bo usmerjal skoraj 2 bilijona evrov evropskih sredstev.
Po razpravi je Razvojni svet KRZS na predlog predsednice mag. Lilijan Madjar soglasno sprejel sklep, da je predlog Evropske komisije za večletni finančni okvir 2028– 2034 nesprejemljiv. Člani bodo o izzivih, ki se kažejo za obdobje 2028–2034, poglobljeno razpravljali na naslednji redni seji.
