Razprava o državni pomoči in strateških naložbah v regijah za stabilno financiranje
V Rdeči dvorani Mestne hiše v Ljubljani je 6. novembra potekala delavnica »Finančni temelji za prihodnost: državne pomoči in strateške naložbe v regijah«, ki sta jo pripravili Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in BSC Kranj. Dogodka so se udeležili predstavniki gospodarstva, predvsem pa razvojnih institucij in države, da bi poiskali učinkovite poti do večje konkurenčnosti regij in podjetij. Predstavnica Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) je jasno poudarila, da bodo do obsežnih evropskih sredstev za spodbujanje podjetij s kritičnimi tehnologijami, upravičena podjetja na območju celotne Slovenije.
Strateške usmeritve regij in gospodarski izzivi in priložnosti
V uvodnem nagovoru je direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar poudarila, da je prihodnost evropskih naložb tesno povezana s strateškimi tehnologijami in pametno specializacijo. »Skozi proces t. i. podjetniških odkrivanj smo regije prepoznale podjetja z velikim potencialom, a se ob tem soočamo z neravnovesjem med razpoložljivimi sredstvi in potrebami, zlasti v zahodnem delu države,« je izpostavila.
Medtem ko je gospodarstvo v osrednjeslovenski regiji izrazito storitveno usmerjeno in dodana vrednost višja, je Gorenjska nekoliko močnejša v proizvodni industriji, je dodal direktor BSC Kranj Jure Meglič in poudaril pomen sodelovanja vlade, šolstva in razvojnih agencij pri spodbujanju vlaganj v nove tehnologije in pri krepitvi konkurenčnosti.
V uvodnem delu programa sta predstavnici gospodarskih zbornic, Gordana Kisilak z GZS Osrednjeslovenske regije in Nina Vrabelj z GZS Gorenjske regije, predstavili glavne značilnosti, aktualne izzive in razvojne priložnosti obeh regij.
V osrednjeslovenski regiji, kjer je približno 43% vseh gospodarskih družb in 40 % vseh delovnih mest v državi, so ključne priložnosti v digitalni in zeleni preobrazbi. Regija izstopa po visoki dodani vrednosti in izvozni usmerjenosti ter močnem inovacijskem naboju, vendar se sooča s pomanjkanjem kadrov, rastjo stroškov dela in potrebo po učinkovitejših shemah državnih pomoči. Če želi ohraniti konkurenčnost, potrebuje regija ciljno vlaganje.
Gorenjska regija ostaja industrijsko močna, vendar se nakazuje rahlo ohlajanje. Srečuje se z izzivi nižje produktivnosti, počasnejše rasti dodane vrednosti ter pomanjkanja tehničnih in digitalnih profilov. Ključ do nadaljnje rasti vidi v digitalizaciji in avtomatizaciji procesov in krepitvi inovacijskega poguma ter negovanju ekosistema talentov.
Finančne priložnosti za podjetja
Dr. Levin Pal z Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) je predstavil aktualne razpise, ki zajemajo celoten spekter – od temeljnih in industrijskih raziskav do eksperimentalnega razvoja in vstopa na trg. Po novem bodo do teh spodbud upravičene tudi zasebne raziskovalne institucije, ne več le javne.
V zaključnem delu je Bernarda Suša z Ministrstva za finance pojasnila pogoje za pridobitev državne pomoči, do katere je upravičeno vsako podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ima specifično prednost, izkazuje vpliv na konkurenco in presega lokalni učinek. Metka Farič z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pa je razjasnila dejstvo, da Karta regionalnih pomoči 2022–2027, ki povsem izključuje najnaprednejša območja, podjetjem na teh območjih ne preprečuje dostopa do državnih sredstev. Ta lahko namreč črpajo po Shemi raziskav, razvoja in inovacij – prav te bodo najbolj intenzivno spodbujane. Razpisi bodo zajemali številna področja in obsegali tudi pomoč malim in srednjim podjetjem, varstvo okolja in energetiko, zaposlovanje in usposabljanje, digitalno in prometno infrastrukturo, kulturo, šport, lokalno infrastrukturo in druga področja.
Vsi govorci pa so se strinjali, da bo napredek mogoč le z močnim povezovanjem podjetij, znanosti in razvojnih institucij, ki skupaj ustvarjajo temelje za trajnostno in konkurenčno prihodnost slovenskih regij.
-
Gordana Kisilak, direktorica GZS Osrednjeslovenske regije, mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR in Nina Vrabelj, direktorica GZS Gorenjske regije
-
-
mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR
-
Jure Meglič, direktor BSC Kranj
-
Gordana Kisilak, direktorica GZS ZOR Osrednjeslovenske regije
-
Nina Vrabelj, direktorica GZS Gorenjske regije
-
Nina Vrabelj, direktorica GZS Gorenjske regije
-
dr. Levin Pal, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS)
-
Bernarda Suša, Ministrstvo za finance in Metka Farič, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
-
-
-
-
mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR in Dejan Marinčič, svetovalec direktorice za podjetništvo in inovativnost, RRA LUR