Občina Ig kot zgled trajnostne mobilnosti gostila drugo srečanje občinskih koordinatorjev ETM Ljubljanske urbane regije
V Centru Ig je 2. oktobra 2025 potekalo drugo srečanje občinskih koordinatorjev za promocijo Evropskega tedna mobilnosti (ETM) in kolesarjenja v Ljubljanski urbani regiji. Letošnja lokacija srečanja ni bila izbrana naključno. Občina Ig je bila namreč lani v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2024 v kategoriji srednje velikih občin izbrana za najbolj aktivno in prepoznavno občino v Sloveniji.
Srečanje se je začelo z uvodnimi nagovori. Župan Občine Ig, Zlatko Usenik, je poudaril pomen prizadevanj Občine in celotne skupnosti pri pripravi projekta prenove centra Iga. Projekt je usmerjen v izboljšanje obstoječe infrastrukture, ki bo omogočala več možnosti za trajnostno mobilnost. Sledil je nagovor Mateja Gojčiča, namestnika direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je izpostavil pomen občinskih in regionalnih celostnih prometnih strategij kot ključnega orodja za doseganje trajnostnih ciljev. Letošnje aktivnosti ETM po Sloveniji pa je orisala nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, Pia Primec z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Predstavila je izvedene aktivnosti in inovativne rešitve, ki so jih posamezne občine uvedle v sklopu Evropskega tedna mobilnosti 2025.
Posebno pozornost je vzbudila predstavitev projekta TERRAIN, ki ga je predstavila Petra Kurinčič z RRA LUR. Gre za mednarodno pobudo v okviru programa Interreg ADRION, ki povezuje mesta jadransko-jonske regije pri razvoju pametne in digitalne mobilnosti ter podpira pripravo in izvajanje celostnih prometnih strategij. S projektom RRA LUR kot mentor vodi področje pametne mobilnosti in s tem krepi čezmejno sodelovanje pri prehodu na podnebno nevtralne oblike mobilnosti.
Izjemen odziv je požel tudi foto in video natečaj »Bogastvo mobilnosti«, ki ga je predstavila mag. Maja Brusnjak Hrastar z Občine Domžale. Domžale so skozi ustvarjalnost prebivalcev prikazale, kako lahko trajnostna mobilnost postane del vsakdana in identitete lokalne skupnosti. V letu 2024 je bil izveden foto natečaj, ki pa so ga v letošnjem letu nadgradili z video natečajem, ki je pritegnil predvsem mlajše ustvarjalce v vrtcih in osnovnih šolah. Predavateljica je predstavila posamezne izvedbene korake natečaja – tema, besedilo natečaja, sodelujoči partnerji, ki bodo lokalnim koordinatorjem ETM služili kot podlaga za njihovo nadaljnje delo pri tovrstnih aktivnostih.
O pomenu prometne varnosti in odgovornega vedenja v prometu je iz osebne zgodbe navdihujoče spregovoril Robert Štaba, direktor Zavoda Varna pot, ki je predstavil na novo odprt Park varne mobilnosti v Ljubljani, simbolno in izobraževalno središče, ustvarjen v spomin žrtvam prometnih nesreč in v opomin prihodnjim generacijam. Tu se prepletajo znanje, varnost in sočutje, s ciljem, da vsi skupaj prispevamo k Viziji nič.
O inovativnih rešitvah v javnem prometu je spregovorila Tadeja Vasle iz Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki je predstavila projekte »Prevozi na klic za gibalno ovirane osebe«, »Varno z avtobusom« in »Dan potnika«. Vsi projekti stremijo k večji dostopnosti, vključevanju ranljivih skupin ter učinkovitejši uporabi javnega prevoza, s čimer pomembno prispevajo tudi k zmanjševanju prevozne revščine in emisij. Del aktivnosti predstavlja tudi sodelovanje z Regijskimi centri mobilnosti, ki v svojem poslanstvu za DUJPP zbirajo informacije o ustreznosti izvajanja medkrajevnega javnega potniškega prometa in informacije o urejenosti avtobusnih in železniških postaj in postajališč.
Med navdihujočimi praksami so udeleženci spoznali tudi Interaktivno pravljično pot, ki jo je predstavila Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Projekt, zasnovan v okviru programa CityWalk, povezuje hojo, pripoved in digitalno tehnologijo – obiskovalci med sprehodom po poti v okolici Kamnika poslušajo pravljice, povezane z okolico, razmišljajo o odnosu do okolja in tako doživijo kraj na drugačen bolj čuten način.
V nadaljevanju je Katjuša Šavc iz društva Focus vodila delavnico o ovirah, ki na lokalni ravni preprečujejo uspešno reševanje problematike prevozne revščine. Udeleženci so izpostavili pomen boljšega usklajevanja med občinami, ponudniki prevozov in državnimi institucijami ter potrebo po sistemskih spremembah, ki bi omogočile trajnejše rešitve za vse prebivalce.
Srečanje se je zaključilo s podnebnimi pravljicami, ki jih je predstavila Meta Pezdir, ustanoviteljica podjetja Lila Lab. Projekt s pomočjo umetnosti, ustvarjalnosti in pripovedovanja spodbuja razmislek o okolju in odpira prostor za pozitivne zgodbe o trajnostnem življenju – kot odgovor na vse pogostejšo podnebno tesnobo.
Po uradnem delu so se udeleženci sprehodili še skozi koliščarsko naselje na Igu, del svetovne kulturne dediščine UNESCO. Tam so spoznali, kako so že koliščarji pred več kot 5.000 leti znali sobivati z naravo – njihova naselja na kolih so bila zgrajena nad vodnimi površinami Ljubljanskega barja, kar jim je omogočalo zaščito, obenem pa so živeli v neposrednem stiku z okoljem, ki ga niso izčrpavali, temveč spoštovali.
Srečanje je ponovno potrdilo, da je prihodnost mobilnosti odvisna od povezovanja, izmenjave znanja in vključevanja lokalnih skupnosti. Regijski center mobilnosti LUR pod okriljem RRA LUR bo to sodelovanje še naprej krepil – z namenom, da Ljubljanska urbana regija nadaljuje začrtano pot trajnostne mobilnosti.
