• Domov
• Novice
• Dogovor o čisti industriji EU: prispevek eko-industrijskih con in zaključek projekta ECOLE

Dogovor o čisti industriji EU: prispevek eko-industrijskih con in zaključek projekta ECOLE

• 29. 10. 2025

V Trstu je 23. oktobra 2025 v prestižnem hotelu Savoia Excelsior Palace potekala zaključna konferenca Dogovor o čisti industriji EU: prispevek eko-industrijskih con, ki je zaokrožila projekt ECOLE – Mreža eko-industrijskih parkov za krepitev pametnega in krožnega gospodarstva v alpskih regijah (Interreg Alpine Space). Med ključnimi partnerji projekta je tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

Dogodek je potekal v organizaciji združenja COSELAG (Consorzio di Sviluppo Economico Locale dell’Area Giuliana), ki upravlja del obsežne industrijske cone v Trstu. Pritegnil je predstavnike industrijskih con, strokovnjake s področja krožnega gospodarstva, raziskovalce in oblikovalce politik, ki so razpravljali o vlogi eko-industrijskih parkov pri zelenem prehodu industrije in o tem, kako sodelovanje, inovacije in prehod na krožno gospodarstvo odpirajo nova vrata konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva.

Poudarek na sodelovanju in krožnosti

V uvodnih pozdravih sta Zeno D’Agostino, predsednik COSELAGa, in Sergio Emidio Bini, deželni svetnik za gospodarski razvoj Furlanije – Julijske krajine, orisala pomen regijskega sodelovanja in gospodarskih con kot laboratorijev prehoda v trajnostno prihodnost. Sledila je predstavitev rezultatov projekta, ki je v treh letih med številne dosežke zapisal tudi domišljen model »sistemskih razmišljujočih skupnosti« – mrežo deležnikov, relevantnih za posamezen pilotni projekt, za lažje doseganje skupnega krožnega cilja – koraka dlje k preoblikovanju tradicionalnih industrijskih območij v eko-industrijske parke. Skupno so v šestih državah, kjer so se izvajali piloti, vključili več kot 300 deležnikov.

RRA LUR je v projektu odigrala ključno vlogo, saj je bdela nad izmenjavo znanj in razvojem desetih pilotnih območij z akcijskimi načrti za izboljšanje krožnih procesov, med njimi Gospodarsko cono Zalog v Sloveniji. Med pomembnimi dosežki so še nabor orodij za krožno gospodarstvo (Circular Economy Toolkit) in priporočila za podjetja, ki želijo zmanjšati rabo virov in delovati bolj trajnostno.

Pogledi strokovnjakov

Sklop osrednjih govorov z naslovom »Industrija in krožnost: izzivi, strategije, rešitve« je postregel s širokim naborom pogledov na prihodnost evropske industrije.

Sonja Eser, svetovalka za krožno oblikovanje, je opozorila, da »Zemlja dosega svoje mejne sposobnosti«, zato je prehod na krožno gospodarstvo nujen, če želimo ohraniti gospodarsko stabilnost in blaginjo. Že sistem zavarovalništva, ki naj bi zagotavljalo stabilnost, bo pri seriji z globalnim segrevanjem povezanih dogodkov zelo ogrožen. Kar 75 % podjetij po svetu že prepoznava pomen krožnih praks, evropske politike pa so postavile trden zakonodajni okvir in spodbudile razvoj mednarodnih standardov.

Raimondo Orsini, direktor Fundacije za trajnostni razvoj iz Rima, je predstavil devet korakov, s katerimi lahko gospodarske cone zmanjšajo rabo izvornih virov, uvoz surovin in količino odpadkov. Poudaril je, da morajo eko-industrijski parki postati vozlišča krožnega gospodarstva, kjer se dobre prakse širijo v širšo skupnost.

Ana Struna Bregar, direktorica CER Partnerstva za trajnostni razvoj, je opisala uspešno in vztrajno rastočo mrežo, ki danes povezuje že več kot 120 podjetij in organizacij. Mreža spodbuja izmenjavo znanj in sodelovanje podjetij za učinkovitejši zeleni prehod in trajnostno delovanje. Predstavila je tudi niz priročnikov, s katerimi mreža pomaga podjetjem pri vzpostavljanju krožnih procesov in sistemskega razmišljanja. Priročnik za prehod na krožno gospodarstvo je dostopen tukaj.

Izjemen primer tehnološke inovacije je predstavil Henri De Nicolay, razvojni inženir podjetja MagREEsource, ki razvija postopek regeneracije magnetov s pomočjo vodika. S to metodo zmanjšajo ogljični odtis kar za 91 %, čeprav je trenutno na svetovni ravni obnovljenih le 1 % vseh magnetov. Podjetju uspe obnoviti 50 ton magnetov letno – gre le za fragment ogromnega potenciala krožnih rešitev v industriji materialov.

Okrogla miza o čezmejnem sodelovanju

Dogodek so sklenili s predstavitvijo izbranih pilotov v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji in Sloveniji ter razpravo na temo »Transnacionalno sodelovanje za krožnost v industrijskih parkih«, pri kateri so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Slovenije. Med govorci je bila tudi Tina Pezdirc Nograšek z RRA LUR, ki je poudarila pomen sodelovanja med podjetji, občinami in razvojnimi agencijami pri vzpostavljanju trajnostnih industrijskih območij. Poudarila je tudi ključno vlogo učinkovitega upravljanja industrijskih con. Cone, ki imajo upravljavce, ki svojo nalogo opravljajo dobro, izkazujejo višjo stopnjo simbioz in vzpostavljenih krožnih sodelovanj. Predstavila je tudi pilotni projekt v Gospodarski coni Zalog, kjer so opredelili več krožnih potencialov. Na podlagi skupnega interesa deležnikov so se osredotočili na pripravo podlag za izvedbo povezovalne aktivnosti zbiranja odpadnih gospodinjskih olj – pobude, ki povezuje podjetja in prebivalce ter hkrati omogoča, da škodljiv odpadek dobi novo življenje v obliki biodizla.

Udeleženci so se strinjali, da so rezultati projekta ECOLE šele začetek nove faze sodelovanja – skupne mreže znanja, izkušenj in orodij, ki bodo alpskim regijam pomagali pri prehodu v nizkoogljično, krožno in odporno gospodarstvo.