Raziskava v sklopu projekta ReMOBIL nakazuje rešitev slovenskih mobilnostnih izzivov
Prebivalci Slovenije svojih mobilnostnih navad niso pripravljeni spreminjati na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti in udobja, je pokazala raziskava o trajnostni mobilnosti prebivalcev Slovenije, izdelana v okviru projekta ReMOBIL – REgijski centri MOBILnosti, katerega partner je tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.
Čeprav je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben za kar 65 odstotkov prebivalcev Slovenije, tovrstne oblike mobilnosti uporablja le manjši del, medtem ko večina svoje poti opravlja z osebnim avtomobilom. Po besedah Erika Logarja, vodja področja varna mobilnost pri AMZS, se »državljanke in državljani zavedajo pomena varovanja okolja, pri čemer pa praksa kaže, da svojih navad zaradi okoljskega dejavnika ne bodo spreminjali na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti svoje osebne mobilnosti in udobja, ki jim jo obstoječi način prinaša«.
Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, je za AMZS in druge partnerje projekta ReMOBIL , katerega glavni cilj je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti, želi pa tudi dolgoročno izboljšati upravljanje trajnostne mobilnosti, izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost. Cilj raziskave, ki je zajela 804 ljudi starosti med 18 in 70 let, je bil preveriti mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje s trajnostnimi prometnimi sredstvi (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) in preveriti izzive za večjo uporabo trajnostnih prometnih sredstev.
Raziskava je pokazala, da le manjši del anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti, pri njihovi uporabi pa prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki imajo ustrezen dostop do javnega potniškega prometa in ne morejo uporabljati avtomobila. Večina vprašanih (65 odstotkov) uporablja avto, skoraj polovica pravi, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom (47 odstotkov), več kot tretjina isto pravi za pot v službo ali šolo (36 odstotkov). Z vidika trajnostne mobilnosti je pozitiven delež tistih, ki obvladljive razdalje premagujejo s trajnostnimi oblikami mobilnosti (55 odstotkov).
Najpogostejši razlog za uporabo javnega potniškega prometa je pomanjkanje parkirnih prostorov (48 odstotkov), 43 odstotkov pa pravi, da javni promet uporablja, ker se jim zdi boljše za okolje. Med neuporabniki prednjačijo razlogi, da pot z avtomobilom opravijo hitreje kot z javnim prevozom (63 odstotkov), slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov) in neprimeren urnik (56 odstotkov).
Odgovor na vprašanje o pomembnosti dejavnikov mobilnosti nakazuje tudi povsem pričakovano rešitev slovenskih mobilnostnih zagat: najpomembnejši je opraviti pot najhitreje, kolikor je mogoče (71 odstotkov), sledita samostojnost oziroma neodvisnost pri odločanju in cena poti (oba 61 odstotkov).
»Rezultati javnomnenjske raziskave v okviru projekta ReMOBIL nas niso presenetili, saj smo podobno ugotovili že z AMZS spletno raziskavo o mobilnostnih navadah Slovencev , ki smo jo izvedli oktobra 2020. Kot smo v AMZS že mnogokrat izpostavili, je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu – da bomo torej z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodneje –, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov. To bi morala biti tudi usmeritev naše države v luči nedavno sprejete odločitve Evropskega parlamenta o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 in zasledovanju cilja Evropske unije o podnebni nevtralnosti. Zgolj zamenjava pogona v avtomobilih ne bo rešila vsakodnevnih zastojev in drugih izzivov, ki jih prinaša uporaba avtomobila kot hrbtenice slovenske mobilnosti«, je poudaril Logar. Ob tem je še dodal, da razpršena poselitev, kakršno imamo v Sloveniji, za učinkovit javni prevoz predstavlja oviro: »Prav zaradi razpršene poselitve si bomo verjetno morali priznati, da bo osebno vozilo še kar nekaj časa poglavitno prometno sredstvo. Je pa to vozilo lahko okolju prijaznejše, bolj zasedeno, del delitvene ekonomije. Poleg učinkovitega javnega prometa bo v prihodnje treba razmišljati tudi o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobno.«
(Povzeto po MMC, RTV Slovenija)