Dostopnost spletišča   Ctrl + U

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje

Izboljšanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v Ljubljanski urbani regiji: Uspešna predstavitev nove monografije

  • 24. 4. 2026

V sredo, 22. aprila 2026, je v Mestni hiši potekala uradna predstavitev nove znanstvene monografije, ki prinaša poglobljen vpogled v razvoj podjetniškega ekosistema v osrednji slovenski regiji. Dogodek je združil strokovnjake, mentorje in odločevalce, ki so razpravljali o ključnih dejavnikih uspeha pri gradnji spodbudnega okolja za nove podjetniške pobude.

O monografiji

Znanstvena monografija z naslovom “Izboljšanje podjetniške izkušnje s pomočjo podpornega okolja v Ljubljanski urbani regiji”, ki sta jo uredila dr. Miha Marič in Dejan Marinčič, predstavlja temeljit pregled vloge Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) pri razvoju regije. Knjiga analizira evolucijo agencije od administrativnega telesa do proaktivnega strateškega vozlišča ter dokumentira ključne projekte, kot so program PONI LUR, Regionalni center kreativne ekonomije (RCKE) in različne garancijske ter štipendijske sheme.

Znanstvena monografija je izšla pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru in je v celoti dostopna v spletni različici na naslednji povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/1080

Ključni poudarki in misli

Direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar je v svojem nagovoru poudarila izjemen trud, ki ga agencija vlaga v izgradnjo in vzdrževanje podpornega okolja v regiji. Izpostavila je, da se podjetniški ekosistem ne zgodi po naključju, temveč je rezultat načrtnega povezovanja vseh 25 občin, države in evropskih institucij. Agencija s strokovno podporo in konkretnimi projekti regijske izzive nenehno preoblikuje v razvojne priložnosti.

Dr. Miha Marič, izredni profesor na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, je predstavil akademski vidik monografije. Osvetlil je teoretične temelje s področja vodenja, managementa in organizacijskih ved, ki so ključni za razumevanje delovanja podpornih institucij in inovacijskih ekosistemov. Posebej se je zahvalil tudi fakulteti in študentom, ki so s svojo svežo perspektivo in delom pomembno prispevali k sooblikovanju te monografije.

Dejan Marinčič, svetovalec direktorice za podjetništvo in inovativnost v RRA LUR, je predstavil svoj doprinos z vidika praktičnih izkušenj in mentoriranja. Kot vodja programa PONI LUR je izpostavil pomen prenosa teoretičnih konceptov v neposredno prakso, kjer se bodoči podjetniki naučijo premagovati realne ovire, razvijati minimalno sprejemljive produkte  in testirati svoje ideje neposredno na trgu.

Panelna razprava: Vizija idealnega podpornega okolja in ključne kompetence

Vrhunec dogodka je predstavljala poglobljena panelna razprava, v kateri so se avtorjema monografije in direktorici pridružili vidni strokovnjaki Andrej Šolinc, direktor CEED Slovenija. Kot dolgoletni mentor in poznavalec podjetniških dinamik je Šolinc v razpravo vnesel neprecenljiv praktičen pogled na izzive, s katerimi se podjetniki srečujejo na svoji poti.

Osrednji del pogovora je bil posvečen ključnim kompetencam, ki ločijo uspešne podjetnike od ostalih. Sogovorniki so poudarili, da v sodobnem svetu poleg tehničnega znanja ključno vlogo igrajo podjetniška miselnost, vztrajnost in sposobnost učenja iz izkušenj. Razprava se je nato razširila na vprašanje, kakšno bi moralo biti idealno podporno okolje. Udeleženci so si bili enotni, da takšno okolje ne sme biti le prostor za delo, temveč mora delovati kot živa skupnost, ki podjetniku nudi celovito mentorsko podporo, dostop do specifičnih znanj in varno okolje za preizkušanje idej.

Posebno pozornost so namenili povezovanju talentov skozi dinamične mreže znanja, kar Ljubljansko urbano regijo že zdaj postavlja na zemljevid privlačnih lokacij za inovativno naravnane ljudi . Poudarili so, da regija s svojo bogato mrežo podjetništva in raziskovalnih ustanov ponuja odlično podlago, ki pa jo je treba s strateškim sodelovanjem vseh akterjev še dodatno krepiti. Sklepna misel razprave je bila jasna: prihodnost regije sloni na povezanosti in zmožnosti celotnega ekosistema, da deluje kot lepilo, ki povezuje raznolike interese v skupno vizijo vključujoče prihodnosti za vse prebivalce.