Svet LUR in Razvojni svet LUR o regijskih e-kolesih, prihodnosti evropskih sredstev in prostorskem razvoju regije
V torek, 26. maja 2026, sta v Mestni hiši v Ljubljani potekali 12. seja Sveta Ljubljanske urbane regije (LUR) in 10. seja Razvojnega sveta LUR. Županje in župani občin LUR so potrdili naziv, slogan in celostno grafično podobo regijske mreže e-koles, se seznanili z začetkom priprave regijske celostne prometne strategije ter razpravljali o prihajajočih spremembah evropske kohezijske politike v finančni perspektivi 2028–2034. V nadaljevanju so skupaj s predstavniki gospodarstva, znanosti in nevladnih organizacij obravnavali osnutek Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije ter strokovna izhodišča za okoljsko poročilo.
Regijska mreža e-koles korak bližje izvedbi
Uvodoma je bila pozornost usmerjena v regijski sistem izposoje e-koles, ki bo povezal občine Ljubljanske urbane regije. Predstavljen je bil napredek projekta, pri čemer so tri občine že uspešno pridobile sredstva za vzpostavitev postaj e-koles in bodo v obtoku že v jeseni. Občine, ki na prvem roku niso bile uspešne, so bile pozvane, da prijave dopolnijo in ponovno kandidirajo na drugi rok Javnega razpisa za ukrepe trajnostne mobilnosti 2023–2029, ki se izteče 30. junija 2026.
Prikazana je bila tudi grafična podoba regijskega sistema e-koles, vključno z nazivom in sloganom, ki so ju člani Sveta LUR soglasno podprli.
Evropa v smer centralizacije
Mag. Lilijana Madjar je orisala poteze evropske kohezijske politike, ki se obetajo v obdobju 2028–2034. Predlagane spremembe Evropske komisije predvidevajo večjo odgovornost držav članic pri razporejanju evropskih sredstev. Slovenija bo po trenutnih napovedih upravljala s skupnim skladom približno 5,4 milijarde evrov razvojnih sredstev in jih po potrebah alocirala na področje kmetijstva, socialne varnosti, obrambe, kohezije in druga področja, kar odpira polje negotovosti. To še posebej velja za razvoj podeželja in regionalni razvoj bolj razvitih regij. Centralizaciji sicer vztrajno nasprotuje Evropski parlament.
Z namenom pravočasne priprave na pogajanja in uskladitev finančnih mehanizmov, ki bodo podpirala tudi regije, ki so po obstoječi metodologiji opredeljene kot razvite, a notranje izrazito heterogene, je bila na ravni Zahodne kohezijske regije ustanovljena programska skupina v sestavi direktorjev štirih regionalnih razvojnih agencij. Nejc Smole, podpredsednik Sveta LUR in župan Občine Medvode, je v razpravi poudaril še pomen pravočasne priprave sektorskih strategij na ravni občin, saj bodo te ključne za oblikovanje kakovostnih razvojnih izhodišč in podporo državi pri pripravi prihodnjih razvojnih politik.
Izvajanje Dogovora za razvoj regije pod časovnim pritiskom
V nadaljevanju je mag. Lilijana Madjar članom sveta predstavila aktualno stanje izvajanja Dogovora za razvoj regije (DRR). Ob vsem zavedanju zahtevnosti rokov in dejstva, da so zaradi objektivnih okoliščin številni še vedno v fazi priprave, je poudarila, da je treba usmeriti vse moči v pravočasno izvedbo tam, kjer je to mogoče, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa je bilo že zaprošeno za pojasnila glede možnosti podaljšanja rokov glede na jasno stališče, da splošno podaljšanje ni mogoče.
Predstavniki občin so opozorili na velik pritisk, s katerim se soočajo pri pripravi in izvajanju projektov, predvsem zaradi številnih sektorskih usklajevanj in tudi spreminjajočih se pogojev.
Seja Sveta LUR se je zaključila s predstavitvijo aktualnih zakonodajnih sprememb ter seznanitvijo s potekom priprave Regijske celostne prometne strategije LUR.
Razprava o prihodnjem prostorskem razvoju regije
V drugem delu srečanja so člani Razvojnega sveta LUR skupaj z župani obravnavali in na koncu soglasno potrdili osnutek Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije (RPP LUR) ter strokovna izhodišča za okoljsko poročilo.
Regionalni prostorski plan predstavlja enega ključnih razvojnih dokumentov regije, saj prvič celostno obravnava prostorske izzive vseh 25 občin Ljubljanske urbane regije in vzpostavlja podlago za usklajeno načrtovanje razvoja na regionalni ravni. Osnutek dokumenta je bil predstavljen skozi ključne vsebinske sklope: poselitev, zeleni sistem, krajino, trajnostno mobilnost, promet, energetsko oskrbo, oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode ter ravnanje z odpadki. Posebej je bilo izpostavljeno, da je usklajevanje na nacionalni ravni zelo zahtevno, saj obstaja več kot 150 sektorskih strategij in področnih predpisov, ki si pogosto tudi nasprotujejo. Regionalni prostorski plan zato ne predstavlja le usklajevanja razvojnih interesov občin in regije, temveč tudi pomembno platformo za medsektorsko usklajevanje na državni ravni.
Predstavljena so bila tudi strokovna izhodišča za okoljsko poročilo, ki bo v okviru celovite presoje vplivov na okolje ovrednotilo vplive predlaganih ukrepov in razvojnih usmeritev.
V razpravi so župani ter predstavniki gospodarstva, znanosti in nevladnih organizacij RPP LUR prepoznali kot nujno in dobrodošlo orodje za učinkovitejše reševanje razvojnih in prostorskih izzivov regije, zlasti na področju prometnih obremenitev, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev Ljubljanske urbane regije.