Od lokalnega pilota do regijske mreže e-koles: izkušnje iz Dobrove – Polhovega Gradca
Ali je lahko električno kolo dobra alternativa avtomobilu tudi v manjših in bolj razpršenih občinah? Spremljanje sistema e-koles v občini Dobrova – Polhov Gradec v okviru projekta TERRAIN je pokazalo, da potencial obstaja. E-kolesa lahko olajšajo predvsem krajše vsakodnevne poti, za širšo uporabo sistema pa niso pomembna le kolesa, temveč tudi dovolj razvejana mreža postaj ter varne in povezane kolesarske poti.
Postaja e-koles P+R Dobrova
Postaja e-koles na P+R Dobrova je bila vzpostavljena maja 2025 v sodelovanju Občine Dobrova – Polhov Gradec in podjetja Nomago. RRA LUR je v okviru projekta TERRAIN – Interreg IPA ADRION spremljala uporabo sistema in raziskovala, kakšno vlogo bi lahko imela e-kolesa pri vsakodnevni mobilnosti v bolj razpršenem okolju.
Pri tem smo povezali več virov podatkov in aktivnosti. Statistične podatke o uporabi sistema smo pridobili v sodelovanju s podjetjem Nomago, neposredne izkušnje uporabnikov pa smo zbirali v sodelovanju s Turističnim društvom Polhov Gradec, ki je sodelovalo tudi na 3. srečanju živega laboratorija TERRAIN in pri praktičnem testiranju e-koles. Terenske zaznave o kolesarskih povezavah smo zbirali prek participativnega spletnega zemljevida Regijskega centra mobilnosti LUR (RCM LUR). Tako smo v okviru projekta TERRAIN povezali podatke o dejanski uporabi sistema, izkušnje uporabnikov in konkretne prostorske zaznave ter dobili celovitejšo sliko o možnostih in omejitvah e-kolesarjenja na območju Dobrove – Polhovega Gradca.
Kaj kažejo podatki?
Od maja 2025 do maja 2026 je bilo v Dobrovi zabeleženih 374 izposoj, uporabniki pa so skupaj prevozili 1.932 kilometrov. Ocenjeni prihranek emisij CO₂ je v tem obdobju znašal 523 kilogramov. Povprečna izposoja je trajala približno 21 minut.
V okviru projekta TERRAIN smo sistem spremljali tudi v primerjavi z občino Medvode, kjer je mreža javne izposoje e-koles bolj razvejana in uporabnikom omogoča izbiro med več postajami. V istem obdobju je bilo v Medvodah zabeleženih 2.815 izposoj in 12.347 prevoženih kilometrov ter 3.343 kilogramov ocenjenega prihranka emisij CO₂. Povprečna izposoja je trajala približno 20 minut.
Primerjava obeh okolij omogoča spremljanje, kako na uporabo sistema vplivata obseg in povezanost mreže. Čeprav je skupno število izposoj v Medvodah bistveno večje, je povprečno trajanje posamezne izposoje v obeh sistemih zelo podobno.
Posamezna postaja lahko predstavlja pomembno izhodišče za vzpostavitev in preizkus storitve, z večanjem števila postaj pa se povečuje tudi število možnih kombinacij poti. Prav širitev in povezovanje mreže sta zato pomembna za razvoj sistema, ki ga je mogoče uporabljati ne le občasno, temveč tudi za vsakodnevne poti.
Kaj pravijo uporabniki?
Številke povedo le del zgodbe. Zato smo v spremljanje vključili tudi Turistično društvo Polhov Gradec. Članom društva smo v okviru projekta TERRAIN omogočili mesečne naročnine za uporabo sistema, tako da so lahko e-kolesa preizkusili na svojih poteh in z nami delili neposredno uporabniško izkušnjo.
Njihova izkušnja izpostavlja tako prednosti električnih koles kot tudi dva pomembna pogoja za nadaljnji razvoj sistema: širitev mreže postaj in urejanje varnih kolesarskih povezav.
Turistično društvo Polhov Gradec:
»Električna kolesa na P+R Dobrova se nam zdijo dobra alternativa avtomobilu, predvsem za krajše vsakodnevne poti. Kolesa so hitra in udobna, zaradi električne pomoči pa je vožnja manj naporna, zato so lahko zanimiva tudi za starejše aktivne uporabnike. Za še večjo uporabnost sistema bi bilo dobro zagotoviti več postaj in koles. Pomembne pa so tudi varne in urejene kolesarske povezave. Z nadaljnjim urejanjem kolesarskih povezav in širitvijo mreže bi se po našem mnenju za uporabo e-koles odločilo več ljudi.«
Jure Oblak, predsednik TD Polhov Gradec
Dobro kolo potrebuje tudi dobro pot
Poleg podatkov o uporabi e-koles in neposrednih odzivov uporabnikov smo želeli ugotoviti tudi, kako kolesarji doživljajo konkretne poti na območju občine. Zato smo prek participativnega spletnega zemljevida zbirali lokacijske zaznave v treh kategorijah: »Moti me«, »Všeč mi je« in »Imam idejo«.
Med aprilom in septembrom 2026 je bilo na zemljevidu zabeleženih 75 lokacijskih vnosov: 36 v kategoriji »Moti me«, 26 v kategoriji »Imam idejo« in 13 v kategoriji »Všeč mi je«. Ker je lahko posamezen uporabnik prispeval več vnosov, podatkov ne razumemo kot reprezentativno anketo, temveč kot konkretne prostorske zaznave težav, pozitivnih izkušenj in možnosti za izboljšave.
Med težavami so se večkrat pojavljali občutek nevarnosti ob prehitevanju z motornimi vozili, nepregledni oziroma nevarni ovinki, zoženja ceste, slabša kakovost vozišča ter manjkajoče ali prekinjene kolesarske povezave. Posebej je bila izpostavljena prekinitev kolesarske infrastrukture na poti proti Polhovemu Gradcu, kjer morajo kolesarji na posameznih odsekih nadaljevati vožnjo po cesti.
Uporabniki so opozorili tudi na pomanjkanje postaj e-koles v bolj oddaljenih delih občine, na primer v smeri proti Črnemu Vrhu in Šentjoštu. To je pomembna ugotovitev tudi z vidika razvoja sistema: ena postaja omogoči uporabo e-kolesa, gostejša mreža postaj in možnosti vračila pa bistveno povečajo število poti, za katere je sistem praktično uporaben.
Predlogi uporabnikov so se zato nanašali predvsem na nadaljevanje kolesarskih povezav proti Polhovemu Gradcu in Zalogu pri Polhovem Gradcu, ureditev nevarnejših odsekov in ovinkov, obnovo vozišča ter nadaljnje širjenje kolesarske infrastrukture.
Zemljevid pa ni pokazal samo težav. V kategoriji »Všeč mi je« so uporabniki izpostavljali predvsem lepe razglede, pogled na Polhov Gradec, privlačno pokrajino in prijetno izkušnjo vožnje. To kaže, da ima e-kolesarjenje na tem območju poleg vsakodnevne mobilnosti tudi zanimiv rekreativni in turistični potencial.
Participativni zemljevid je tako pokazal dve plati iste poti: privlačno okolje in prijetno izkušnjo vožnje na eni strani ter konkretne infrastrukturne in varnostne ovire na drugi. Izkušnja zato potrjuje preprosto ugotovitev: dobro e-kolo potrebuje tudi dobro pot. Širitev sistema e-koles mora zato spremljati tudi razvoj varnih, kakovostnih in med seboj povezanih kolesarskih povezav.
Od lokalnega pilota do regionalne mreže
Prav pri širjenju mreže se zdaj v Ljubljanski urbani regiji dogaja pomemben premik. Septembra 2026 se je začel vzpostavljati skupni medobčinski sistem javne izposoje električnih koles bicikEL.
V prvi fazi sistem vključuje osem občin, med njimi tudi Dobrovo – Polhov Gradec. Do konca leta 2026 je predvidenih 35 postaj, 236 priklopnih mest in 118 električnih koles, do leta 2028 pa je predvidena širitev na 21 občin in 550 e-koles.
Pomembna prednost novega sistema je njegova medobčinska povezljivost. Možnost prevzema kolesa v eni občini in vračila v drugi povečuje število možnih poti ter odpira dodatne možnosti za povezovanje e-koles z javnim potniškim prometom in sistemi P+R.
S tem lokalna izkušnja s P+R Dobrova dobiva širšo razsežnost. Več postaj in povezovanje sistemov lahko uporabnikom omogočita bistveno več kombinacij poti, kar je bilo tudi eno od vprašanj, ki smo jih spremljali v projektu TERRAIN: kako iz posamezne lokalne rešitve razviti dovolj povezano mrežo, da lahko e-kolo postane uporabna možnost tudi za vsakodnevno mobilnost.
Lokalna izkušnja za regionalno načrtovanje
Izkušnja Dobrove – Polhovega Gradca izpostavlja tri med seboj povezane elemente razvoja javnega sistema e-koles: kakovostna in uporabniku prijazna kolesa, dovolj razvejana mreža postaj ter varna in povezana kolesarska infrastruktura.
V okviru projekta TERRAIN smo lokalni pilot uporabili za povezovanje podatkov o uporabi sistema, terenskih zaznav in neposrednih odzivov uporabnikov. Tako pridobljene izkušnje se povezujejo tudi z delom Regijskega centra mobilnosti LUR in pripravo Regionalne celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije (RCPS LUR) ter lahko prispevajo k širšemu načrtovanju kolesarjenja in povezovanja različnih oblik trajnostne mobilnosti v regiji.
Dobrova – Polhov Gradec je bila v tem smislu konkreten lokalni primer. Prav povezovanje partnerjev, podatkov o dejanski uporabi, aktivnosti t.i. živega laboratorija, neposrednega testiranja e-koles in terenskih zaznav je ena od pomembnih dodanih vrednosti projekta TERRAIN, saj omogoča, da iz lokalnega pilota pridobimo izkušnje, uporabne tudi za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti v širši regiji.
Zdaj, ko se mreža e-koles širi čez občinske meje, pa se odpira možnost spremljanja naslednjega koraka: ali bo večja in bolje povezana mreža omogočila, da bo e-kolo za vse več vsakodnevnih poti postalo praktična alternativa avtomobilu.
