Od inovacij do trga: novo orodje za prepoznavanje in validacijo razvojnih priložnosti v agroživilstvu
Evropa in Nova Zelandija imata bogato paleto inovacij na področju agroživilstva. Vendar številne obetavne ideje obstanejo na poti do trga. Nov kmetijski izdelek ima lahko dobre tehnične rezultate in jasen tržni potencial, a mu za uspešen prodor na trg manjkajo predelovalne zmogljivosti, distribucijska mreža ali jasno določen nosilec nadaljnjega razvoja. Nov okvir za ocenjevanje agroživilskih priložnosti s točkovnikom za preverjanje njihove izvedljivosti (Agrifood Opportunity Assessment Framework and Validation Scorecard) je zasnovan tako, da takšne vrzeli prepozna pravočasno in pokaže, kje je pomembno ukrepati.
Zakaj toliko obetavnih kmetijskih inovacij nikoli ne pride na trg?
Na Novi Zelandiji in v Evropi raziskovalci, kmetje in podjetniki razvijajo inovativne rešitve na področju trajnostnega kmetijstva, novih prehranskih sistemov, bioproizvodov in krožnih vrednostnih verig. Kljub temu številne obetavne pobude nikoli ne presežejo faze raziskav, pilotnih dejavnosti ali začetnih razvojnih zamisli.
Težava pogosto ni v pomanjkanju inovativnosti ali tehnični neizvedljivosti. Priložnosti se namreč soočajo z ovirami, povezanimi s tržnim povpraševanjem, nezadostno predelovalno infrastrukturo, razdrobljenimi vrednostnimi verigami, nejasno razdeljenimi odgovornostmi in načini upravljanja ali omejeno pripravljenostjo za pridobivanje naložb.
“Kako lahko regije med obetavnimi idejami prepoznajo resnično izvedljive priložnosti, ugotovijo, kaj ovira njihov razvoj, in določijo, kje lahko z ukrepi dosežejo največji učinek?”
To vprašanje je bilo izhodišče za Okvir za ocenjevanje agroživilskih priložnosti in točkovnik za preverjanje njihove izvedljivosti, razvit v okviru sodelovanja IURC (International Urban and Regional Cooperation) med novozelandskima regijama Manawatū in Taranaki, Ljubljansko urbano regijo (ki jo zastopa Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) in dansko regijo Osrednja Danska.
Od raziskav do praktičnega orodja za podporo odločanju
Okvir je konkreten rezultat akcijskega načrta regionalnega sodelovanja partnerjev. Temelji na intervjujih z deležniki, regionalnih podatkih in medregionalni analizi, v katero so bili vključeni predstavniki kmetijskega sektorja, raziskovalnih ustanov, javnih organov, finančnih organizacij in inovacijskih ekosistemov Nove Zelandije, Slovenije in Danske.
Ugotovitve so pokazale skupen izziv v različnih regionalnih okoljih: uspešen razvoj agroživilskih dejavnosti ni odvisen le od kakovosti inovacije, temveč tudi od usklajenosti tržnega povpraševanja, proizvodnih zmogljivosti, strukture vrednostnih verig, upravljanja, poti do komercializacije in naložbenih pogojev.
Na podlagi teh ugotovitev so partnerji razvili strukturirano metodologijo, ki priložnosti ocenjuje v petih fazah:
- preverjanje tržnega potenciala,
- ocena izvedljivosti,
- usklajevanje deležnikov in procesov,
- napredek pri komercializaciji,
- pripravljenost na naložbe.
Spremljajoči točkovnik za preverjanje izvedljivosti, pripravljen v Excelu, metodologijo pretvarja v operativno orodje. Z merili, ki temeljijo na dokazih, sistemom točkovanja in preverjanjem ključnih pogojev izvedljivosti omogoča prepoznavanje prednosti, vrzeli in ovir pri uresničevanju posameznih priložnosti.
Orodje torej ne ugotavlja zgolj, ali ima ideja potencial, temveč pomaga določiti, kaj je potrebno, da se ta potencial razvije v izvedljivo pobudo, zanimivo za vlagatelje. Nov kmetijski izdelek lahko na primer izkazuje visoko tehnično izvedljivost in tržni potencial, vendar nima ustreznih predelovalnih zmogljivosti, učinkovite distribucijske mreže ali jasno določenih odgovornosti za izvedbo. Ocena pomaga prepoznati te omejitve in usmeriti ukrepe za njihovo odpravljanje, še preden se v razvoj vložijo znatna sredstva.
Komu je orodje namenjeno in zakaj je pomembno?
Okvir je namenjen regionalnim razvojnim agencijam, oblikovalcem politik, kmetom, organizacijam proizvajalcev, agroživilskim podjetjem, raziskovalnim ustanovam, posrednikom v inovacijskem ekosistemu in vlagateljem.
Uporablja se lahko za ocenjevanje priložnosti za diverzifikacijo kmetijstva in razvoj novih gospodarskih dejavnosti na biološki osnovi, razvoj krožnih vrednostnih verig, podporo komercializaciji raziskovalnih rezultatov ter ocenjevanje pripravljenosti na naložbe.
Regionalnim organom zagotavlja preglednejšo podlago za določanje prednostnih pobud in usmerjanje javnih sredstev. Podjetjem in raziskovalnim organizacijam pomaga opredeliti poti do komercializacije in naložbene potrebe, vlagateljem pa ponuja strukturiran pristop k prepoznavanju priložnosti z verodostojnim razvojnim potencialom.
Pomemben premik, ki ga prinaša okvir, je prehod od zgolj prepoznavanja obetavnih priložnosti k sistematičnemu ustvarjanju pogojev za njihovo uresničitev in rast.
Prispevek k ciljem evropskih politik
Pobuda dokazuje dodano vrednost sodelovanja IURC, saj mednarodno izmenjavo znanja pretvarja v praktično, prenosljivo rešitev, ki so jo skupaj razvili novozelandski in evropski partnerji.
Prispeva k uresničevanju ciljev Vizije EU za kmetijstvo in prehrano, evropskih politik na področju biogospodarstva in krožnega gospodarstva ter regionalnih inovacijskih strategij. Podpira namreč diverzifikacijo kmetijstva, razvoj odpornejših vrednostnih verig, učinkovitejšo rabo virov ter prenos raziskovalnih rezultatov in inovacij na trg.
S tem ko regijam pomaga prepoznati izvedljive priložnosti in odpravljati ovire za njihovo uresničitev, lahko orodje prispeva tudi k učinkovitejši uporabi javnih in zasebnih naložb ter krepitvi konkurenčnosti in odpornosti regionalnih agroživilskih sistemov.
Čeprav se kmetijski sistemi Nove Zelandije, Slovenije in Danske precej razlikujejo, njihovi skupni izzivi kažejo, da je mogoče razvito metodologijo prilagoditi in uporabiti tudi v drugih regijah po svetu.
Od regionalnega preizkušanja do digitalnega orodja: Bruselj 2027
Naslednja faza bo namenjena preizkušanju okvira in točkovnika z regionalnimi deležniki na Novi Zelandiji in v sodelujočih državah EU. Metodologijo bodo uporabili za ocenjevanje konkretnih agroživilskih priložnosti ter zbirali povratne informacije kmetov, podjetij, raziskovalcev in regionalnih razvojnih organizacij.
Rezultati bodo podlaga za nadaljnje izboljšave in načrtovani razvoj digitalne različice, s katero bo orodje dostopnejše, prijaznejše do uporabnikov in lažje prenosljivo v različna regionalna okolja.
Cilj partnerstva je digitalno orodje predstaviti na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju oktobra 2027 ter širši evropski in mednarodni javnosti predstaviti oprijemljiv rezultat sodelovanja med Novo Zelandijo in EU.
Pobuda tako kaže, kako lahko mednarodno regionalno sodelovanje preseže izmenjavo dobrih praks in vodi v skupni razvoj praktičnih rešitev z dolgoročno vrednostjo.
S povezovanjem inovacij s tržnimi razmerami, naložbenimi zahtevami in zmogljivostmi za izvedbo želi okvir regijam pomagati, da kmetijski potencial pretvorijo v trajnostne gospodarske priložnosti.
Orodje bo na voljo v kratkem – povezavo bomo objavili v tem prispevku.