Zelena infrastruktura kot izhodišče za načrtovanje prostora
V juniju 2018 smo s strokovno delavnico »Zelena infrastruktura kot izhodišče za načrtovanje prostora« nadaljevali s serijo podobnih posvetovanj z različnimi akterji, s katerimi na RRA LUR dopolnjujemo proces priprave Strategije varstva in razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji. S strokovnimi deležniki smo razpravljali o razumevanju vloge in nalog zelene infrastrukture ter meril in kriterijev za uvrščanje različnih prvin zelene infrastrukture na različne nivoje upravljanja.
Za krepitev trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije se znotraj Evropske Unije vse bolj uveljavlja koncept zelene infrastrukture, ki se je razvil iz koncepta ohranjanja narave, vendar poleg okoljskega poudarja tudi družbeni in predvsem gospodarski vidik načrtovanja zelenih površin. Tako koncept zelene infrastrukture zahteva poglobitev in razširitev že sprejetih načrtovalskih izhodišč ter razpravo o tem, kako ga povezati s prostorskim in razvojnim načrtovanjem na različnih nivojih upravljanja.
Na delavnici so sodelovali strokovnjaki, predstavniki partnerjev različnih nacionalnih in evropskih projektov in programov: LOS_DAMA!, programa Interreg Območje Alp, UGB, programa Interreg Srednja Evropa, AgriGo4Cities, program Interreg Podonavje, GRETA, program ESPON, EUSALP AG7, Strategija EU za Alpsko makroregijo ter prostorski načrtovalci iz podjetja LUZ, d.d. in Inštituta za politike prostora. Strinjali so se, da je zelena infrastruktura vsebina številnih evropskih projektov in programov, v katerih sodelujejo tudi različni slovenski partnerji, vendar pa informacije o vseh projektih in njihovih ciljih žal niso zbrane na enem mestu in javno dostopne. V razpravi o vlogi in nalogah zelene infrastrukture v sistemu urejanja in upravljanja s prostorom so sodelujoči opozorili predvsem na več funkcionalnost zelenih površin kot ključnega dejavnika za ohranjanje sedanjih koristi in sprostitev potencialnih koristi izbranih zelenih površin.
V praktičnem delu delavnice je delo potekalo ločeno po posameznih skupinah. Namen delavnice je bil preizkusiti kriterije in merila za uvrščanje prvin zelene infrastrukture na različne ravni načrtovanja in upravljanja s prostorom. Ogrodje sistema zelene infrastrukture na evropski ravni je omrežje Natura 2000. Na nacionalni ravni (in predvsem nižjih ravneh) pa je bilo rečeno, da to ni nujno primerno izhodišče, saj območja Natura 2000 zajemajo več kot 37 odstotkov površine Slovenije, četrtina slovenskih občin pa ima več kot polovico svojega ozemlja vključenega v omrežje. Na regionalni ravni bi bili primerni kriteriji za načrtovanje zelene infrastrukture: več funkcionalnost, povezanost oziroma vloga v širšem sistemu, velikost oziroma razsežnost in prepoznavnost. Pri tem so se pojavljala vprašanja o tem, kaj so izhodišča za načrtovanje ter o trenutnem stanju v prostoru oziroma prostorskih potencialih, ki lahko vplivajo na prihodnje stanje.