• Domov
• Novice
• V Sarajevu regije Zahodnega Balkana izmenjevale izkušnje o razvoju trajnostne urbane mobilnosti

V Sarajevu regije Zahodnega Balkana izmenjevale izkušnje o razvoju trajnostne urbane mobilnosti

• 14. 6. 2024

V Sarajevu so se v prvih junijskih dneh zbrale regije Zahodnega Balkana, da bi izmenjale izkušnje o stanju in načrtih za trajnostno urbano mobilnost. Srečanje je potekalo pod okriljem projekta ProSUMP v organizaciji Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit GmbH (GIZ) in Transport Community, slednji pa je v debate vnesel še temo e-mobilnosti. Delavniškemu dnevu je sledil dogodek Green Mobility Summit 2024, na katerem so so ključni akterji predstavili pomen, možnosti vpeljave in financiranja infrastrukture za e-mobilnost.

Srečanje prvega dne je potekalo v znamenju medsebojnega izmenjevanja izkušenj o stanju trajnostne mobilnosti v na šestih ozemljih Zahodnega Balkana z namenom, da bi pod finančnim okriljem sklada Open regional fund for SEE – Energy, Transport an Climate protection zagotovili sistemsko podporo in znanja potrebnim kadrom za razvoj urbane trajnostne mobilnosti. Gre za projekt ProSUMP, v katerem Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LUR nastopa kot vezni člen do različnih skupnosti občin v projektu, partnerstvu pa demonstrira tudi številne primere dobrih praks iz mesta Ljubljana.

Da bi lahko dosegli raznovrstne ambiciozne cilje, je potrebno intenzivno sodelovanje lokalnih administracij in nacionalne ravni.  Predstavniki občin, lokalnih administracij in ministrstev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije so na delavnici, ki jo je moderiral Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, razpravljali o dobrih praksah trajnostne mobilnosti, predvsem na področju hoje, kolesarjenja in javnega prevoza (JPP). Zaključni del je bil na pobudo organizacije Transport Community namenjen ozelenitvi javnega avtobusnega prometa, saj si prizadevajo za izboljšanje infrastrukture in spodbujanje prehoda na vozila brez ogljičnega odtisa. Ognjen Todorović iz mesta Beograd je izpostavil napredek mesta pri elektrifikaciji flote avtobusov, opozoril pa je na problematiko izvora elektrike, ki še vedno pretežno temelji na premogu. Poudaril je, da je v mestu, skozi katerega dnevno vozi milijon vozil, prioriteta pripraviti ljudi do pogostejše uporabe JPP in sprememba mentalitete ter obrat k aktivni mobilnosti. Marina Misajleski iz Skopja je predstavila dosežke mesta pri gradnji kolesarskih poti in načrte za uvedbo BRT vozil. V Albaniji, še posebej v Tirani se zelo posvečajo opolnomočenju lokalnih administracij za posvojitev trajnostne mobilnosti in povečanje uporabe JPP. V Sarajevu je bilo v zadnjih letih ogromno investicij v javni potniški promet, dodali so nove povezave tramvaja ter uvedli brezplačen prevoz za dijake, vendar so ranljive skupine v prometu zaradi neustrezne infrastrukture še vedno premalo zaščitene.

Tema e-mobilnosti je imela osrednjo vlogo tudi naslednjega dne na velikem dogodku Green Mobility Summit 2024 v organizaciji Transport Community. Tali Trigg iz EBRD je poudaril, da je prehod JPP na e-mobilnost maraton, ne šprint, in da je ključnega pomena deliti izkušnje z nacionalnimi vladami o napakah (lessons learned), ki so drage, pri promociji pa je ključno demonstriranje učinkov. Ovire za vpeljavo električnega pogona so si po posameznih območjih Zahodnega Balkana sicer zelo sorodne. Pogosta težava je premajhno povpraševanje za ekonomsko upravičenost elektrifikacije javnega prevoza, saj so stroški visoki, ponekod več kot polovica prebivalcev nima dostopa do javnega prometa, politična volja pa je spremenljiva in ovira uspešno izvedbo projektov. Partnerji ugotavljajo, da bi bilo za napredek potrebno tesnejše sodelovanje nacionalne in lokalnih ravni za ter majhni koraki, na primer elektrifikacija flote taksijev ter subvencija za osebne nakupe e-vozil.

Klemen Gostič z RRA LUR je na konferenci udeležencem predstavil širšo sliko odporne mobilnosti in številne navdihujoče prakse, ki jih že poznamo na evropskih tleh.

Na splošno velja, da je na področju Balkana kar 25 odstotna večja verjetnost za pešca, da bo udeležen v trčenju z vozilom kot v deželah na severu, kar kliče po odločnih strategijah in aktivni implementaciji ukrepov za zaščito vseh udeležencev v prometu. Naslednje srečanje partnerjev ozemelj Zahodnega Balkana je predvideno v Splitu na Hrvaškem, znova pa bo posvečeno cilju prenašanja znanj na način, da ta dosežejo končne kadre, udeležene pri utirjanju poti trajnostni mobilnosti, da bodo sčasoma tudi prebivalci mest zahodnega dela Balkana uživali v prijetnejšem in zdravju prijaznem okolju. Da je to za mesta ključno, je izpostavil Allen O’Brian iz organizacije Jaspers: »Mesta hočeš nočeš med seboj tekmujejo in se morajo razvijati za bodoče generacije, ustvarjati privlačno okolje za investitorje in za kakovosten kader, da ta ne bo odhajal drugam, temveč ga bo, nasprotno, pritegoval tudi iz tujine. Dobra prometna ureditev in urbana pokrajina je izjemno pomemben del tega.«