Partnerji z Nove Zelandije in Danske spoznavali dobre kmetijske prakse v Ljubljanski urbani regiji
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je zadnje septembrske in prve oktobrske dni gostila partnerje z Nove Zelandije in Danske v okviru programa čezoceanskega sodelovanja International Urban and Regional Cooperation (IURC). Prva dva dneva študijskega obiska sta bila namenjena spoznavanju dobrih praks Ljubljane in regije na področju razvoja podeželja, lokalnih prehranskih verig, diverzifikacije kmetijstva ter podpornega okolja za nove dejavnosti in inovacije.
RRA LUR v okviru programa IURC Azija in Avstralazija, ki ga podpira Evropska unija in povezuje evropska mesta in regije s partnerji po svetu, sodeluje z novozelandskima regijama Taranaki in Manawatū ter partnerji z Danske. Osrednja tema sodelovanja je kmetijstvo in inovacije, s posebnim poudarkom na iskanju novih možnosti za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti, razvoju novih vrednostnih verig ter podpori kmetom in drugim podeželskim podjetnikom.
V Slovenijo so pripotovali predstavniki razvojnih agencij Venture Taranaki in Central Economic Development Agency (CEDA) iz regije Manawatū, novozelandskih raziskovalnih institucij ter danske organizacije Klimatorium. Delegacijo vodi Paul Dalziel, ki v okviru programa IURC koordinira sodelovanje z Novo Zelandijo. RRA LUR je pripravila izjemno pester obisk, ki se mu pridružujejo tudi domači gosti iz slovenskih raziskovalnih in strokovnih institucij, med njimi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Geološki zavod Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije.
Od ljubljanske tržnice do razvoja podeželja
Prvi dan je bil namenjen Ljubljani. Na osrednji ljubljanski tržnici je gostom svojo zgodbo predstavil Simon Zajc s kmetije Pr’ Čižman, kjer razvijajo različne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in neposrednim stikom s kupci. Prav konkretne zgodbe kmetij in možnosti, kako osnovno kmetijsko dejavnost nadgraditi z novimi proizvodi, storitvami in prodajnimi potmi, so ena osrednjih tem sodelovanja partnerjev IURC.
Sledil je sprejem na Ljubljanskem gradu, kjer sta delegacijo prisrčno sprejela podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek in mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR. Partnerji so se zatem v prostorih Info točke Misija 100 skozi predstavitve vodje LAS Za mesto in vas ter predstavnic Oddelka za varstvo okolja MOL podrobneje seznanili z zelenimi politikami Ljubljane, razvojem podeželja in pristopi k urbanemu kmetijstvu ter z izkušnjami, kako lahko mesto tudi znotraj izrazito urbanega okolja ohranja in razvija povezave s podeželjem, lokalno pridelavo hrane in trajnostnim upravljanjem prostora.
Od čebelarske dediščine preko naprednih raziskav do lokalnih skupnostnih praks
Drugi dan se je delegacija mudila v regiji. V Hiši kranjske čebele v Ivančni Gorici so udeleženci dopoldan najprej spremljali spletne predstavitve danskih strokovnjakov, osredotočene na upravljanje voda v urbanem prostoru. Nato so si z izjemnim zanimanjem ogledali muzej in učni čebelnjak ter spoznali zgodbo, ki uspešno povezuje bogato čebelarsko tradicijo z izobraževanjem, turizmom, podjetništvom in sodobno interpretacijo lokalne dediščine.
Pomemben del strokovnega programa je bil tudi obisk Infrastrukturnega centra Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer je delegacijo sprejel dr. Blaž Germšek, predstojnik Oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja, s sodelavci. Gostom so predstavili sodobne tehnologije in raziskave, usmerjene v učinkovitejše in bolj krožno kmetijstvo.
Med drugim so prikazali avtonomni traktor in demonstrirali oranje na njivi ter model sklenjenega kroga snovi in energije na kmetiji. Živinski gnoj iz hleva uporabljajo za proizvodnjo bioplina, v naslednji fazi pa iz njega pridobivajo tudi biometan. Raziskujejo tudi možnosti nadaljnje predelave digestata – ostanka po proizvodnji bioplina – pri čemer si prizadevajo iz njega izločiti beljakovine, ki bi jih lahko uporabili kot dodatek krmi za živali. Na ta način želijo čim bolj skleniti tokove snovi in zmanjšati količino neizkoriščenih ostankov.
Predstavili so tudi ohranjanje rastlinskih genskih virov v semenarstvu. V Jabljah pridelujejo seme slovenskih sort žit, trav, detelj, zelenjadnic in krompirja, tam pa deluje tudi semenska banka, namenjena dolgoročnemu ohranjanju semenskega materiala in rastlinske genske pestrosti.
Pot je dalje vodila v Občino Dol pri Ljubljani, kjer so bile v ospredju lokalne in skupnostne prakse ter vloga občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj podeželja in novih dejavnosti. Župan Željko Savič je skupaj z lokalnim čebelarjem predstavil Učni čebelnjak ter gostom na živ način – skupaj z lokalnimi zeliščarkami, lokalno kulinariko in glasbo in plesom folklorne skupine – približal lokalne običaje, tradicijo, lokalno REKO tržnico in pomen povezovanja skupnosti.
V naslednjih dneh bodo gostje spoznavali dobre prakse še v drugih delih Slovenije, zadnji dan obiska pa bo v celoti namenjen skupnemu projektnemu delu ter oblikovanju nadaljnjih aktivnosti in skupnih rezultatov sodelovanja.
Sodelovanje med Ljubljansko urbano regijo ter regijama Manawatū in Taranaki se je v letu 2026 še okrepilo s podpisom memoranduma o sodelovanju na področju kmetijstva in inovacij. Partnerji želijo z izmenjavo konkretnih izkušenj ugotoviti predvsem, kateri podporni pristopi lahko kmetijam in podeželskim območjem pomagajo pri razvoju novih, trajnostnih in ekonomsko zanimivih dejavnosti, ter prenosljive prakse preizkusiti tudi v svojih okoljih.
