Od zadružnih modelov do gradnje s konopljo: partnerji IURC študijski obisk nadgradili v konkretno sodelovanje
Po prvih dveh dneh študijskega obiska, ko so partnerji spoznavali dobre prakse na področju razvoja podeželja, lokalnih prehranskih sistemov, diverzifikacije kmetijstva in regionalnih inovacij, se je program nadaljeval z večjim poudarkom na zadružnih modelih, raziskavah, novih vrednostnih verigah in praktični uporabi inovacij.
Zadnji trije dnevi so povezali kmetijsko prakso z univerzitetnim raziskovanjem, podjetništvom, regionalnim razvojem in trajnostno gradnjo. Študijski obisk se je zaključil z delovnim srečanjem v Ljubljani, na katerem so partnerji ideje in stike, razvite med tednom, nadgradili v konkretne priložnosti za prihodnje mednarodno sodelovanje.
Zadružni modeli in diverzifikacija kmetij v praksi
Tretji dan je bil namenjen zadružnim modelom lastništva ter njihovi vlogi v lokalnih prehranskih sistemih in razvoju podeželja.
Delegacija je obiskala Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sava Lesce, kjer so udeleženci spoznali, kako lahko zadruga v lasti kmetov povezuje odkup in zbiranje mleka, živinorejo, pridelavo jabolk, kmetijsko trgovino ter svetovalne storitve. Obisk je pokazal, kako lahko zadružne strukture krepijo posamezne kmetije z zagotavljanjem skupnih storitev, boljšega dostopa do trga in strokovne podpore.
Program se je nato nadaljeval na kmetiji Dolenc pri Radovljici, kjer so udeleženci spoznali pristop mladega kmeta k razvoju mlečne kmetije skozi diverzifikacijo, naložbe in ustvarjanje lokalne dodane vrednosti. Obisk je pokazal, kako lahko posamezne kmetije povečujejo svojo gospodarsko odpornost s povezovanjem osnovne kmetijske proizvodnje z novimi dejavnostmi, proizvodi in razvojnimi pristopi.
Oba obiska sta ponudila dopolnjujoča se pogleda na razvoj podeželja: prvi skozi kolektivno organiziranje in skupno infrastrukturo, drugi pa skozi podjetniško odločanje in diverzifikacijo na ravni posamezne kmetije.
Kmetije prihodnosti: raziskave, prenos znanja in diverzifikacija
Četrti dan je bil bolj osredotočen na raziskave, inovacije in razvoj novih kmetijskih vrednostnih verig.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se je program začel s sklopom Future-Proofing Farms: Ownership, Investment, Succession and Market Diversification, ki ga je uvodoma predstavil prof. dr. Andrej Udovč z Oddelka za agronomijo.
Razprava je naslovila nekatere najpomembnejše strukturne izzive sodobnega kmetijstva: nasledstvo na kmetijah, naložbe, lastniške modele, konkurenčnost ter potrebo po diverzifikaciji dejavnosti in trgov. Prispevki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so dodatno osvetlili pomen svetovalnih storitev, sektorskega sodelovanja in inovacijskih partnerstev pri podpori kmetom ter prenosu znanja v prakso. Robert Peklaj je predstavil vlogo in dejavnosti KGZS, Marjana Avberšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je pokazala, kako lahko sektorske razprave in primerjava rezultatov mlečne proizvodnje vodijo do konkretnih izboljšav na ravni kmetij, Klara Otoničar pa je predstavila Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) kot mehanizem povezovanja raziskav, svetovalnih služb in kmetov ter spodbujanja praktične uporabe inovacij v kmetijstvu.
Raziskovalni del programa se je nadaljeval s predstavitvijo prof. dr. Mojce Korošec, ki je predstavila raziskovalne dejavnosti Oddelka za živilstvo, nato pa je prof. dr. Kajetan Trošt predstavil projekt ERA Chair – Foodomics. Projekt je usmerjen v krepitev raziskovalne odličnosti na področju foodomike z uporabo naprednih analitskih pristopov za boljše razumevanje sestave in kakovosti hrane ter njene povezanosti z zdravjem, ob tem pa krepi tudi mednarodno raziskovalno povezovanje in sodelovanje med institucijami.
Dopoldanski del se je zaključil z obiskom demonstracijskega objekta industrijske konoplje in testnega polja Biotehniške fakultete, ki so ga vodili prof. dr. Davor Kržišnik, Primož Zorec, direktor podjetja CoGreen, ter Shiva Kumar iz ZAG – Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Obisk je ponudil praktičen vpogled v potencial industrijske konoplje kot obnovljive surovine in podlage za razvoj novih kmetijskih in industrijskih vrednostnih verig.
Od kmetijske rastline do trajnostne gradnje
Tema industrijske konoplje se je nadaljevala tudi pozneje v dnevu, ko je program prešel od raziskav in demonstracij k praktični uporabi.
Po obisku Lipice, kjer so udeleženci spoznavali rejo živali, ohranjanje kmetijske in kulturne dediščine ter vlogo podeželske dediščine v lokalnih vrednostnih verigah, je delegacija odpotovala v Piran.
Tam so udeleženci obiskali gradbišče, na katerem je bila prikazana uporaba industrijske konoplje v trajnostni gradnji. Primer je nazorno pokazal, kako lahko kmetijska rastlina preseže okvir primarne proizvodnje in postane del širše krožne vrednostne verige, ki povezuje kmete, raziskovalce, razvijalce materialov in gradbeni sektor.
Za sodelujoče regije se je industrijska konoplja tako pokazala kot posebej zanimiv primer diverzifikacije, saj ponuja možnosti uporabe v kmetijstvu, bioosnovanih materialih, gradbeništvu in krožnem biogospodarstvu.
Od izmenjave izkušenj do konkretnega sodelovanja
Zadnji dan so bile ideje, nastale med študijskim obiskom, prevedene v konkretne nadaljnje aktivnosti. Partnerji so pregledali možnosti za akademsko sodelovanje, Erasmus+, Horizon Europe, povezovanje raziskovalcev in nadaljnje izvajanje Regionalnega akcijskega načrta ter se dogovorili o odgovornostih in naslednjih korakih.
Dogovorjena je bila konkretna pot za krepitev sodelovanja Erasmus+ med Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Massey University, ki bo vključevala identifikacijo zainteresiranih profesorjev in prihodnje tematsko spletno srečanje za povezovanje.
V okviru programa Horizon Europe so partnerji prepoznali več obetavnih smeri za nadaljnje sodelovanje. Med njimi sta upravljanje voda, kjer se bo dodatno povezovalo strokovno znanje iz Slovenije, Danske in Nove Zelandije, ter industrijska konoplja v gradbeništvu, pri kateri sodelujejo Biotehniška fakulteta, Venture Taranaki, ZAG in CoGreen. Preučena bo tudi dodatna priložnost za mednarodno sodelovanje na področju kmetijstva z ustreznimi partnerji z Nove Zelandije.
Obisk je odprl tudi nove možnosti za povezovanje raziskovalcev, med drugim za morebitno sodelovanje med Geološkim zavodom Slovenije in ustreznimi novozelandskimi institucijami.
Pomemben rezultat srečanja je bila tudi namera za razvoj pilotnega projekta, ki bo predstavljal testiranje koncepta za orodje, ki so ga partnerji poimenovali Okvir za prepoznavanje in vrednotenje razvojnih priložnosti v prehranski verigi, razvit v okviru Aktivnosti 2 akcijskega načrta. Orodje regijam pomaga oceniti, ali so priložnosti na področju agroživilstva dovolj zrele za nadaljnji razvoj, pri čemer upošteva tržno povpraševanje, izvedljivost, strukturo vrednostne verige, upravljanje, zmogljivosti, komercializacijo in pripravljenost na naložbe. Pilot bo orodje preizkusil v različnih regionalnih okoljih ter preveril njegovo prenosljivost, možnosti digitalizacije in širšo uporabnost.
Petdnevni študijski obisk se je tako zaključil z jasnim prehodom od izmenjave izkušenj k skupnim aktivnostim, raziskovalnim povezavam, pilotnim projektom in prihodnjim projektnim predlogom, s čimer se bo sodelovanje, razvito med obiskom, lahko nadaljevalo tudi skozi konkretne mednarodne pobude.
