Za učinkovitejši prehod v krožno gospodarstvo potrebujemo politike, ki izhajajo iz prakse
Kako oblikovati politike, ki bodo omogočale učinkovitejše upravljanje z materiali in hitrejši razvoj krožnih rešitev? To je bilo osrednje vprašanje strokovnega dogodka »Od ravnanja z odpadki k upravljanju z viri: usmeritve za prihodnjo regionalno politiko«, ki ga je 27. avgusta v RCERO Ljubljana organizirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v okviru projekta Clear Cities (Interreg Europe) s podporo CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. Razprava med predstavniki podjetij, javnega sektorja, podpornega okolja in stroke je pokazala, da za hitrejši prehod niso dovolj posamezne dobre prakse, temveč potrebujemo podporno okolje, ki bo njihovo širjenje omogočalo – z boljšim poznavanjem materialnih tokov, ustreznejšimi pogoji za ponovno uporabo materialov, učinkovitejšim povezovanjem deležnikov ter ukrepi, ki bodo krožne rešitve naredili poslovno privlačnejše.
Dobre politike se začnejo pri praksi
Izhodišče dogodka je bilo, da morajo politike krožnega gospodarstva izhajati iz konkretnih izkušenj podjetij in organizacij, ki skušajo zmanjševati porabo virov, materiale ohranjati v uporabi ali jih vračati v proizvodne procese.
Mojca Markizeti iz Understory je poudarila, da se poslovni učinki krožnih rešitev ne kažejo samo v novih prihodkih. Pomenijo lahko tudi manjšo porabo materialov in energije, manj prevozov, daljšo življenjsko dobo izdelkov, manjšo odvisnost od dobavnih verig ter večjo odpornost podjetij.
Krožnost zato ne bi smela ostati predvsem okoljska obveznost, temveč mora postajati del običajne poslovne logike ter vprašanje produktivnosti, odpornosti in konkurenčnosti. Za oblikovanje politik je to pomembno izhodišče: podporno okolje mora podjetjem omogočati, da dobre ideje hitreje preizkusijo, ovrednotijo in prenesejo v prakso.
Brez poznavanja materialnih tokov ni sistemskih rešitev
Pomembna ugotovitev razprave je bila, da Slovenija in regije potrebujejo boljši pregled nad svojimi materialnimi tokovi. Tina Pezdirc Nograšek z RRA LUR je opozorila, da same platforme za izmenjavo sekundarnih surovin še ne ustvarijo industrijske simbioze.
»Najprej je treba povezati podjetja, institucije in strokovnjake, vzpostaviti zaupanje ter razumeti konkretne materialne tokove – za kateri material gre, kakšna je njegova sestava in kakovost, v kakšnih količinah nastaja ter kdo bi ga lahko uporabil kot nov vir. Šele nato lahko podatkovna infrastruktura dobi pravo poslovno vrednost.«
Za prihodnjo regionalno politiko je zato ključno vprašanje, kako od nepovezanih informacij preiti do delujočega sistema, ki bo omogočal prepoznavanje materialnih tokov in razvoj novih lokalnih krožnih vrednostnih verig.
Tudi Jure Naglič iz Ekstere je poudaril pomen povezovanja različnih znanj in akterjev. Konkretne rešitve lažje nastanejo tam, kjer se povežejo podjetje z dejanskim materialnim izzivom, razvojni partnerji ter ustrezna tehnologija.
Od ravnanja z odpadki k upravljanju z viri
Razprava je pokazala tudi, da se krožno gospodarstvo ne sme začeti šele takrat, ko material postane odpadek. Jože Gregorič iz JP VOKA SNAGA je poudaril, da ločeno zbiranje samo po sebi še ne zapre kroga, če za zbrani material ni naslednjega koraka. Krožnost se začne že pri zasnovi izdelka, njegovi popravljivosti, možnosti ponovne uporabe, podaljševanju življenjske dobe ter izbiri in kombiniranju materialov. To zahteva širši premik politik – od osredotočenosti na ravnanje z odpadki k upravljanju z viri skozi celoten življenjski cikel izdelkov in materialov.
Pomembni so tudi tržni pogoji. David Dremelj iz LPP Fashion je opozoril, da podjetja svoje poslovne modele razvijajo znotraj širšega trga, na katerega vplivajo tudi povpraševanje in potrošniške navade. Če želimo pospešiti prehod, zato ni dovolj spreminjati samo ponudbe, temveč je treba ustvarjati tudi pogoje, v katerih bodo krožne rešitve konkurenčne na trgu.
Od posameznih rešitev do sistemske spremembe
Na dogodku predstavljene prakse so pokazale, da podjetja in organizacije že razvijajo različne načine podaljševanja življenjske dobe izdelkov, ponovne uporabe materialov, obnove komponent ter razvoja novih izdelkov iz sekundarnih surovin.
Ključno vprašanje za oblikovalce politik zato ni več zgolj, ali so krožne rešitve mogoče, temveč kako ustvariti pogoje, da ne ostanejo omejene na posamezne projekte in podjetja, ampak se lahko širijo in postanejo del običajnega gospodarstva.
Razprava je izpostavila predvsem potrebo po:
- boljšem poznavanju materialnih tokov na ravni podjetij, regij in države;
- jasnih in izvedljivih pogojih za ponovno uporabo materialov in njihovo vračanje v gospodarske tokove;
- aktivnem povezovanju podjetij, raziskovalnih institucij, javnega sektorja in ponudnikov rešitev;
- podpornem okolju za testiranje in hitrejšo implementacijo rešitev;
- ekonomskih in tržnih pogojih, zaradi katerih bo ohranjanje materialov konkurenčnejše od njihovega zavrženja ter
- premiku od upravljanja z odpadki k celovitemu upravljanju z viri.
Prav prenos ugotovitev iz prakse v regionalne politike je eden od osrednjih namenov projekta Clear Cities. RRA LUR želi skupaj z regionalnimi deležniki prepoznati, katere spremembe podpornega okolja in razvojnih politik lahko Ljubljanski urbani regiji omogočijo učinkovitejše zapiranje materialnih zank ter razvoj novih lokalnih krožnih vrednostnih verig.
Udeleženci so si v uvodnem delu dogodka ogledali tudi RCERO Ljubljana, kjer so se neposredno seznanili s procesi ravnanja z odpadki in izzivi njihovega vračanja v snovne tokove.
Projekt Clear Cities je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru programa Interreg Europe.
