Uvodno srečanje projekta BALANCE v Ljubljani
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je kot vodilni partner 14. in 15. oktobra 2026 v Centru Rog gostila uvodno srečanje projekta BALANCE. Dogodek je povezal enajst partnerjev iz šestih alpskih držav, ki bodo v naslednjih treh letih na sedmih pilotnih območjih vzpostavili mrežo t. i. biokulturnih poti. Te poti povezujejo naravno in kulturno dediščino ter obiskovalce usmerjajo tako, da je obisk za krajino vzdržen.
Za RRA LUR so projekti kot je Balance izvrstna priložnost, da rešitev najprej preizkusimo na terenu in jo šele nato vpišemo v razvojne in prostorske dokumente. Biokulturna pot bo vzpostavljena na Ljubljanskem barju in bo povezovala štiri občine. Za razvoj regije dragoceno tudi povezovanje z območji, ki se soočajo s podobnimi izzivi: regija bo bogatejša za znanja in preverjene rešitve iz šestih alpskih držav, hkrati pa bomo z njimi delili svoje lokalne izkušnje. Poleg podlage za boljšo regionalno prostorsko načrtovanje bodo rezultati projekta relevantni tudi za pristojni ministrstvi za naravne vire in prostor ter za kulturo.
Turizem in krajina na razpotju
Projekt BALANCE, sofinanciran iz programa Interreg Območje Alp, naslavlja izzive preobremenjenosti alpskih krajin s turizmom. Gre za dva pereča pojava – bolj turistično prepoznavne destinacije se soočajo z gnečo in pritiskom na občutljive habitate, obenem pa se obrobna območja praznijo, opuščajo. Oboje načenja krajino, slabi povezanost habitatov in izrinja lokalna znanja, obrti in tradicije.
Odgovor projekta na te izzive so biokulturne poti. Tu ne gre za pohodniške poti in tudi ne za promocijski itinerarij, temveč za orodja za upravljanje krajine. Pot ima pogoje dostopa, sezonske omejitve in nosilnost, nastaja pa v sodelovanju z ljudmi, ki na območju živijo ali (in) delajo. V vsakem od sedmih pilotnih območij bo zato deloval skupnostni laboratorij, v katerem bodo prebivalci, lokalni ponudniki, občine, upravljavci zavarovanih območij, šole in nevladne organizacije sodelovali od načrtovanja do spremljanja poti. Tokove obiskovalcev bo pomagala uravnavati skupna digitalna platforma, ki bo povezala vsebine poti, pravila zavarovanih območij, lokalno ponudbo in podatke o obisku.
Slovensko pilotno območje je Ljubljansko barje, kjer obisk pritiska na mokrotne habitate Nature 2000, hkrati pa območje nosi izjemno kulturno dediščino, od koliščarskih naselbin s seznama UNESCO do tradicionalne kmetijske krajine. Poleg RRA LUR v projektu sodeluje Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, pot pa bo nastajala skupaj z občinami Ig, Škofljica, Brezovica in Ljubljana.
Predmeti, ki pripovedujejo o naši biokulturni dediščini in identiteti
Namesto običajnih predstavitev organizacij smo partnerje prosili, naj na uvodno srečanje vsak prinese ali predstavi predmet, izdelek ali storitev, ki pove, kaj je biokulturna dediščina njihovega območja.
Azienda Bergamasca Formazione (Italija) je prinesla rdečo koruzo iz Rovette, staro sorto, v kateri se srečajo krajina, tradicija in hrana. VISION5 (Avstrija) klopotec, saj je Štajerska najbolj gozdnata avstrijska dežela in les tam nosi dolgo tradicijo.
B.A.U.M. Consult (Nemčija) je izbral rastlino, ki je hkrati izdelek: značilna je za to vrsto krajine, grenka in prevladujoča, zato jo je včasih treba odstraniti v korist biotske raznovrstnosti, takrat pa jo je najbolje predelati v tekočino, s pomočjo prostovoljcev, ki se ob tem naučijo, zakaj se to počne. Outdooractive (Nemčija) je edini prinesel digitalni predmet, svoj zemljevid s točkami interesa, potmi, zaporami, pravili zavarovanih območij in pomočnikom z umetno inteligenco. Fundaziun Pro Terra Engiadina (Švica) je prinesla kar tri: zgodovinske namakalne kanale »auals da sauar«, vpisane na UNESCO seznam nesnovne dediščine, visokodebelne sadovnjake in mineralne vrelce, iz katerih je v tej dolini zrasel turizem. Fachhochschule Graubünden (Švica) pa ni prinesla predmeta, ampak predstavila prakso, sezonsko planinsko pašo, ki ohranja travnike odprte in vrstno bogate. Na švicarskih visokogorskih travnikih so našteli okoli 42 rastlinskih vrst na desetih kvadratnih metrih.
Iz Francije sta prišla dva zelo različna predmeta. CIPRA France je prinesla sir »tomme«, ki je del kandidature alpske prehranske dediščine za vpis na UNESCO seznam. Syndicat Mixte du Mont d’Or iz Métabiefa pa stebre, kable in sedežnice. Torej tisto, kar bodo morali razgraditi. Smučišče Piquemiette v Jougnu je bilo zaprto leta 2024 in prav na njegovi opuščeni površini nastaja francoska biokulturna pot. Partner je izbiro pojasnil kot spremembo odnosa do okolja. Od pasivnega uživanja krajine k dejavnejšemu in bolj uglašenemu razmerju z njo.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (Slovenija) je predstavil najstarejše znano leseno kolo na svetu, ki kaže, da sta varstvo narave in varstvo dediščine ena in ista naloga. RRA LUR kot gostitelji srečanja smo predstavili koliščarske naselbine Ljubljanskega barja, ki ponazarjajo razmerje med skupnostmi in krajino, v kateri živijo.
Od ključnih vsebin in pravil igre do prvega terenskega ogleda
Prvi dan je bil namenjen vsebini in pravilom. Po uvodnem nagovoru predstavnice programa Interreg Območje Alp smo predstavili projekt, partnerstvo in opazovalce, nato pa podrobno predelali vse, kar morajo partnerji vedeti za nemoteno izvajanje – od vodenja projekta, načina financiranja, upravičenosti stroškov in nacionalnega sistema kontrole do postopkov ob morebitnih spremembah projekta.
Popoldne smo se odpravili na prvi projektni terenski ogled Ljubljanskega barja, ki ga je vodil Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Na barje smo se, kot se spodobi, odpeljali z mestnim javnim prevozom. Ogled smo začeli pri Plečnikovi cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi, kulturni dediščini, ki stoji na močvirnem svetu in že sama priča o tem, kako se na barju prepletata narava in človekovo delo. Tam smo dobili tudi prvo predstavitev območja na terenu. Del poti smo opravili peš in se ustavili na lesenem mostu s kovinsko konstrukcijo, namenjenem pešcem in kolesarjem, ki povezuje poti na obeh bregovih vodotoka. Nekaj korakov od njega stoji Gostišče Kolišče, zgrajeno v stilu koliščarskih naselbin, kjer je sledila poglobljena predstavitev barja.
Drugi dan je bil namenjen delu po delovnih paketih. Razprava o pilotih je bila najdragocenejši del srečanja, saj se je pokazalo, da izraz biokulturna pot za vse še ne pomeni povsem istega. Partnerji so se dogovorili, da bodo z delom na poteh začeli januarja 2027, ko bodo vzpostavljeni skupnostni laboratoriji — da poti ne bodo nastale iz predlog, ampak iz potreb, ki jih bodo prinesli domači ljudje.
Partnerji so na srečanje prišli dobro pripravljeni. Poleg svojih pilotnih območij so prinesli tudi dobre prakse od drugod, ki bi lahko koristile našim potem. Delili smo si jih na delavnici, ki smo jo poimenovali Pletemo naše poti, s katero smo začeli drugi dan. Vsak je predstavil primere dobre prakse po svetu, med nami pa je šla zelena vrv, ki je na koncu povezala vse partnerje. Zelena ni bila izbrana po naključju. Je barva trajnosti in naših zelenih, trajnostnih biokulturnih poti. S tem smo se zavezali za naslednja tri leta skupnega dela.
Kaj sledi
Projekt traja do avgusta 2029. V tem času bo nastal transnacionalni načrt za soustvarjanje biokulturnih poti, mreža sedmih digitalno povezanih poti, orodjarna za njihove upravljavce ter priporočila za javne politike o vključevanju biokulturnih poti v razvojne, prostorske, turistične in naravovarstvene okvire. Naslednje partnersko srečanje bo spomladi 2027 v Métabiefu v Franciji.
Skupna vrednost projekta znaša 2.070.394,96 evra.
