SMART-MR: Kako lahko javnost pripomore k učinkovitemu načrtovanju prometa?
Ljubljana, SLOVENIJA – V Mestni hiši v Ljubljani je 15. in 16. septembra potekala 1. delavnica projekta SMART-MR: Trajnostni ukrepi za učinkovitejši promet v metropolitanskih regijah z naslovom »Participativno prometno načrtovanje« sofinanciranega iz programa Interreg Europe, ki sta jo organizirala ZRC SAZU (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.
Na prvi od sedmih delavnic projekta, katere se je udeležilo več kot 50 udeležencev iz 8 metropolitanskih regij (Oslo – Akershus (Norveška), Göteborg (Švedska), Helsinki (Finska), Budimpešta (Madžarska), Rim (Italija), Porto (Portugalska), Barcelona (Španija) in Ljubljana (Slovenija)), sta bili izpostavljeni dve glavni temi, in sicer koga vključiti v prometno načrtovanje in kako. Udeleženci so izmenjali izkušnje in primere praks iz njihovih metropolitanskih regij. V začetku so bili obravnavani razlogi za in proti vključevanju javnosti v prometno načrtovanje, vprašanja, ali je lahko vključevanja preveč, ali vključevanje javnosti upočasni proces načrtovanja, koga vključiti, kako vključiti pomembne odločevalce, ranljive skupine ter kdo lahko pospeši proces vključevanja.
Participativno planiranje pripomore k izboljšanju klasičnih planerskih pristopov, saj s pomočjo zgodnjega vključevanja javnosti v pripravo planov le-te lahko prilagodimo pričakovanjem javnosti. Uspešno izvajanje participativnega procesa omogoča doseganje številnih ciljev: blaži razlike med pogledi, oblikuje za vse sprejemljive rešitve, preprečuje nepotrebno konkurenco, zagotavlja vključevanje in interes lokalnih akterjev ter povečuje njihovo identifikacijo z odločitvami. Participacija ima tudi slabosti, zlasti izstopata njeno trajanje in (finančna) zahtevnost. Prav tako ni dovolj, da javnost zgolj vključujemo v razprave, temveč je treba pobude deležnikov v največji možni meri vnesti v plan in njegovo izvajanje.
Predstavnici Osla Reidun Stubbe in Akershusa Liv Maren Bjørnstad sta opisali, kako so v Oslu uvedli prometno pristojbino za vse, ki so se v mesto vozili samo na delo, živeli pa so v okrožju Akershus, ki obdaja Oslo. Prvotni cilj prometne pristojbine je bil zbrati sredstva za financiranje avtocestnega omrežja v regiji, 20 % zbranih sredstev pa je bilo investiranih v infrastrukturo za javni promet. V drugi fazi (2001) so večino sredstev vložili v javni promet; s tretjo fazo (2008) pa so financirali tako investicije v avtoceste kot v javni promet. Z domišljenim vključevanjem javnosti ter političnim konsenzom jim je ukrep, ki se je že vnaprej zdel obsojen na propad, uspelo uveljaviti, in odtlej se sredstva, ki jih tako zberejo, po dogovoru delijo med Oslom in Akershusom. Z zbranimi sredstvi so zgradili sodoben in učinkovit prometni sistem, zmanjšali so zastoje v središču mesta, povečala se je uporaba električnih vozil (oproščeni so pristojbine) …
V Göteborgu jim to ni šlo tako dobro od rok. Njihovo slabo prakso nevključevanja javnosti je predstavil Per Kristersson. Zaradi premajhnega vključevanja javnosti v začetnem obdobju implementacije zgoščevalne takse v mestu Göteborgu je prišlo do njenega odpora. Po dolgotrajnih pogajanjih na lokalni, regionalni in državni ravni so dosegli kompromis na način, da so plačila zgoščevalne takse opravičeni lokalni prebivalci v bližini točke plačila, ki preko nje prehajajo po vsakodnevnih opravilih.
Predstavnik Rima Francesco Filippi, Helsinkov Mette Granberg in Porta Avelino Oliveira so predstavili njihova inovativna orodja za participacijo. Udeležence so še posebej zanimale izkušnje s področij implementacije participativnega procesa, kot npr.: katera znanja so za to potrebna, kako najbolj učinkovito vključiti javnost in, predvsem, na kakšen način njihove predloge vključiti v načrtovanje.
V okviru delavnice so imeli udeleženci tudi študijski ogled centra Ljubljane (Site visit), kjer so se seznanili s prometno politiko, procesom omejitve motornega prometa v mestnem jedru in na eni glavnih prometnih žil v mestnem središču – Slovenski cesti, z rekonstrukcijo Eipprove ulice, spoznali so sistem samopostrežne izposoje koles Bicikej, brezplačnimi električnimi vozili Kavalirji ter sistemom »car sharing«, nato pa so se z mestnim avtobusom odpeljali na ogled parkirišča P+R Dolgi most.
Prisotne so pozdravili vodja projekta dr. Janez Nared, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, mag. Matej Gojčič, RRA LUR, mag. Polona Demšar Mitrovič, Ministrstvo za infrastrukturo ter Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, ki je izpostavil, da imajo mesta, ki se zavzemajo za trajnostno mobilnost, opazno gospodarsko prednost.
V petek, 16. septembra, je sodelujoče z obiskom počastila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc in izrazila navdušenje nad novimi in inovativnimi pristopi prometnega načrtovanja. Ob tem je poudarila, da evropska mesta v svetu dosegajo odlične rezultate v prizadevanju za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti.
O projektu SMART-MR:
Projekt SMART-MR se ukvarja s problematiko in izzivi urejanja prometa v metropolitanskih regijah, ki povzroča zastoje in velike količine toplogrednih plinov, ter s tem nalaga velike izzive oblastem pri zagotavljanju zdravih življenjskih pogojev za prebivalce in podpornega okolja za razvoj gospodarstva. Tako je glavni cilj projekta SMART-MR podpreti lokalne in regionalne oblasti pri izboljšanju prometne politike in zagotavljanju trajnostnih ukrepov za dosego prožne nizkoogljične mobilnosti v metropolitanskih regijah.
Več o projektu SMART-MR si lahko preberete na http://www.interregeurope.eu/smart-mr/.