Občine uskladile ključne izzive v regiji kot izhodišča za prvi regionalni prostorski plan
Predstavniki občin so na delavnici v začetku novembra opredelili ključne izzive na področju načrtovanja prostora v regiji in tako podali vsebine za zasnovo Izhodišč za pripravo Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije (RPP LUR). Gre za prvo generacijo strateških dokumentov, ki bodo pripravljeni v vseh 12 regijah in bodo naposled zapolnili vrzel med državno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije ter 212 občinskimi prostorskimi plani. Za zasnovo izvedljivih rešitev bo potreben intenziven dialog med lokalno, regionalno in nacionalno ravnjo, kar še toliko bolj narekuje ambiciozna časovnice priprave.
RRA LUR je v skladu z javnim pooblastilom Ministrstva za naravne vire in prostor prevzela pripravo Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije (RPP LUR), kar je s sklepom Sveta LUR potrdilo tudi vseh 25 županov občin v regiji. Sprejem tega ključnega strateškega prostorskega akta pričakujejo že v letu 2026.
Direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar je na delavnici v četrtek, 7. novembra 2024 v Ljubljani v Mestni hiši v Ljubljani izpostavila, da politična volja in podpora za spremembe ustvarjata edinstveno priložnost za oblikovanje prostorskega plana, ki bo uravnotežil potrebe gospodarskega razvoja, varstva okolja ter kakovosti življenja prebivalcev osrednjeslovenske regije. Predstavnikom občin se je uvodoma pridružil tudi državni sekretar mag. Miran Gajšek z Ministrstva za naravne vire in prostor in izpostavil izjemen pomen RPP za urejanje prostora na način, da se izkoristi njegov potencial. Rok za pripravo je resnično kratek, a z odlično organizacijo izvedljiv, je prepričan Gajšek, posebej pa je izrazil podporo regijam, ki lahko učinkovito povežejo nacionalne sektorske načrte z lokalnimi prostorskimi plani. Valentina Lavrenčič s Sektorja za strateški prostorski razvoj je pozvala predstavnike občin k strateškemu in dolgoročnemu razmišljanju ter poudarila, da bo ministrstvo pripravljavcem nudilo polno podporo in skrbelo za učinkovito koordinacijo nacionalnih sektorjev. Država bo v zagotovila tudi vse obvezne strokovne podlage.
Matej Gojčič z RRA LUR je predstavil cilje in potek priprave RPP in poudaril, da bodo občine s »trojčkom« razvojnih dokumentov – poleg RPP sta to še regionalna celostna prometna strategija in Regionalni razvojni program LUR – pridobile celovit pristop k urejanju prostora. Deloma bodo tudi razbremenjene, saj bo pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov večji del strateškega premisleka že opravljen. Urša Peršič z RRA LUR ga je dopolnila s pregledno predstavitvijo osnutka Izhodišč za pripravo RPP LUR. Gre za vsebinski dokument, s katerim se začne uradni postopek priprave RPP, obravnava pa temeljne izzive, ki jih mora nasloviti ta strateški akt. Sledila je delavnica, na kateri so predstavniki občin podrobneje razdelali ključne izzive, katerih reševanje je nujno potrebno za uspešen razvoj regije. Med najpomembnejšimi je prenova javnega potniškega prometa s poudarkom na železnici in povezanih taktnih voznih redih avtobusnih in železniških prevozov ter vzpostavitev mreže multimodalnih vozlišč. Regija po mnenju predstavnikov občin potrebuje tudi povezano mrežo regionalnih in državnih kolesarskih poti ter prometno infrastrukturo, ki bo omogočila preusmeritev tranzitnega prometa na obvoznice. Podrobneje so opredelili tudi potrebne elemente policentričnega razvoja, t. j. razvoja, usmerjenega v izgradnjo družbene infrastrukture v več regijskih središčih, kar bi omogočilo enakomernejšo poselitev ter višjo kakovost bivanja širom celotne regije. Razdelali so tudi izzive za razvoj ključnega širjenja gospodarske javne infrastrukture in gospodarskih con, ki bi potrebovale upravljanje, želeli pa bi si tudi skupne regijske infrastrukture, denimo skupne sežigalnice in sončne elektrarne. Pri problematiki zelene infrastrukture in upravljanja voda je bilo poudarjeno predvsem izboljšanje poplavne varnosti s protipoplavnimi ukrepi, ki bi jih zagotovila država in občinam omogočila njihovo izvajanje, pri čemer bi bilo ključno tudi preventivno vzdrževanje vodotokov in vzpostavitev zadrževalnikov vode. Potrebna bi bila tudi celovita študija, ki bi obravnavala poplavna območja po porečjih vodotokov vse od njihovih izvirov do izlivov ter celovita analiza stanja po poplavah.
Prva delavnica je podčrtala participativno naravnanost priprave dokumenta, saj so si na RRA LUR za enega osnovnih ciljev pri pripravi zadali izdatno sodelovanje nosilcev urejanja prostora in občin. V naslednjem koraku bo objavljen javni razpis za izbor izdelovalca RPP, v nadaljevanju pa bo izbran tudi izdelovalec celovite presoje vplivov na okolje. Za pripravo RPP bo Ministrstvo za naravne vire in promet prispevalo 60 % sredstev, občine pa bodo financirale preostalih 40 % zneska priprave tega ključnega strateškega dokumenta.
