Svet LUR in Razvojni svet LUR obravnavala osnutek regionalnega prostorskega plana in strokovna izhodišča za okoljsko poročilo
V torek, 26. maja 2026, sta potekali seji Sveta Ljubljanske urbane regije (LUR) in Razvojnega sveta LUR, na katerih so se člani seznanili z osnutkom Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije (RPP LUR) in strokovnimi izhodišči za pripravo okoljskega poročila. Gre za pomemben korak pri pripravi prvega regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije. Soglasna potrditev obeh gradiv kaže, da je regija na pravi poti k trajnostnemu in odpornemu prostoru ter okolju, ki bo prebivalcem prinesel še višjo kakovost bivanja, gospodarstvu pa boljše pogoje za razvoj. Seje sta se udeležili tudi predstavnici Ministrstva za naravne vire in prostor, ki usklajuje proces priprave regionalnih planov za vseh dvanajst slovenskih regij.
Predstavitev osnutka Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije (RPP LUR) ter strokovnih izhodišč za pripravo okoljskega poročila članom Sveta LUR in Razvojnega sveta LUR, maj 2026.
Uvodoma je direktorica RRA LUR mag. Liljana Madjar predstavila zakonski okvir, ključne akterje v procesu in dokumente, na podlagi katerih je nastal osnutek RPP LUR. Poudarila je vlogo občin in drugih ključnih deležnikov v procesu priprave. Eden ključnih vidikov priprave tega prostorskega akta je participativnost. RRA LUR kot odgovorni pripravljavec regionalnega plana intenzivno dela njegovi prirpavi že od leta 2024. V tem času je RRA LUR organizirala več vsebinskih delavnic in usklajevalnih sestankov z občinami ter deležniki na regionalni ravni, kot so upravljavci gospodarske javne infrastrukture, upravljavci krajinskih parkov, območne službe ministrstev in drugi.
Intenzivno usklajevanje poteka tudi na nacionalni ravni med resorji, za vseh dvanajst razvojnih regij pa ga vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor. Na pobudo RRA LUR je bilo izvedenih tudi več bilateralnih sestankov z ministrstvi, ki imajo posebej pomembno vlogo pri prostorskem planiranju v Ljubljanski urbani regiji, na primer na področju infrastrukture. Usklajevanje na nacionalni ravni je še posebej zahtevno, saj obstaja več kot 150 sektorskih strategij in področnih zakonodaj, ki si pogosto nasprotujejo. RPP LUR tako torej ne služi le kot usklajevalec razvojnih interesov regije in njenih 25 občin, temveč tudi kot platforma za nacionalno medsektorsko usklajevanje.
V nadaljevanju je Karla Jankovič iz podjetja LUZ d.d., ki pripravlja RPP LUR, predstavila osnutek plana skozi vse ključne vsebinske sklope, ki jih mora obravnavati regionalni prostorski plan, in sicer poselitev, zeleni sistem, krajino, trajnostno mobilnost, promet, oskrbo z električno energijo, oskrbo s plinom, oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode ter sistem ravnanja z odpadki.
Sledila je še predstavitev strokovnih izhodišč za okoljsko poročilo, ki je zakonsko obvezen dokument regionalnega prostorskega plana in ga pripravlja podjetje ZaVita. Matjaž Hrmel je predstavil okoljske cilje ter vplive vseh pomembnejših ukrepov, ki jih bo uvedel RPP LUR in bodo preučeni v okviru celovite presoje vplivov na okolje.
Predstavitvam je sledila razprava, v kateri so župani ter predstavniki gospodarstva, znanosti in nevladnih organizacij, pozdravili regionalni prostorski plan kot dobrodošlo in potrebno orodje pri reševanju izzivov, s katerimi se sooča Ljubljanska urbana regija, predvsem tranzitnega prometa, ki dnevno ohromi in prizadene večino občin regije. Razprava je tekla tudi o odnosu regionalnega prostorskega plana do občinskih prostorskih aktov. Udeleženci so izrazili upanje, da bodo usklajevanja med regionalno in nacionalno ravnjo v pomoč tudi pri reševanju izzivov, s katerimi se občine srečujejo pri pripravi prostorskih aktov in drugih razvojnih dokumentov v odnosu do države.