Vsi na isti poti: udeležba regionalnih razvojnih agencij na prvi slovenski kolesarski konferenci
Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri Ministrstvu za infrastrukturo je v sodelovanju z Mestno občino Kranj organiziral prvo Nacionalno kolesarsko konferenco, ki je potekala 28. in 29. septembra 2022 v prostorih Mestne občine Kranj. Na okrogli mizi z naslovom ‘Kako lahko skupaj dosežemo več’ je v imenu Združenja regionalnih razvojnih agencij Slovenije (RRA GIZ) sodelovala tudi direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar.
Prvi dan konference je minil v znamenju povezovanja deležnikov na različnih ravneh odločanja z namenom zagotavljanja boljše kolesarske infrastrukture in turistično zanimivejšega kolesarskega produkta. Na okrogli mizi so poleg podpredsednice RRA GIZ mag. Lilijane Madjar sodelovali tudi Milena Černilogar-Radež, Ministrstvo za infrastrukturo, Lukas Stadtherr, Switzerland Mobility Foundation, Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije ter Lea Rikato Ružič, Ljubljanska kolesarska mreža in PNZ d.o.o.
Diskusija okrogle mize je razkrila potrebo po sodelovanju različnih upravljavskih in deležniških ravni pri usklajevanju, načrtovanju in izvajanju kolesarske infrastrukture ter storitev v Sloveniji. Mag. Lilijana Madjar je kot predstavnica RRA GIZ izpostavila, da so številne izkušnje pri pripravi občinskih in regijskih celostnih prometnih strategij nesporno dokazale pomen regionalnega načrtovanja pri usklajevanju, načrtovanju, umeščanju in izgradnji daljinskih kolesarskih povezav. Z zmožnostjo širšega prepoznavanja problematike mobilnosti, strokovnostjo in proaktivnostjo se regionalne razvojne agencije izkazujejo kot pomemben in prepoznaven deležnik ter koordinator regionalnega pristopa h kolesarskim povezavam. Izrecno je izpostavila tudi potrebo po vzpostavitvi in dolgoročnem financiranju regionalnih koordinatorskih teles mobilnosti, ki bi na regionalni in medregionalni ravni prevzeli nalogo usklajevanja poteka koridorjev daljinskih in medobčinskih kolesarskih povezav. Takšen model bo tudi preizkušen v okviru aktualnega projekta ReMOBIL – Regijski centri MOBILnosti, v sklopu katerega bo kar šest regij dobilo lasten RCM.
Drugi dan konference je bil posvečen vlogi kolesarjenja v dnevni mobilnosti in iskanju odgovorov na vprašanje, kako lahko kolesarjenje kot oblika trajnostne mobilnosti prispeva k ciljem razogljičenja družbe. Odgovore o pomenu in vlogi multimodalnosti so med drugimi poskušali najti tudi govorci mag. Darja Kocjan, Slovenske železnice – potniški promet, Tadej Brezina, Tehnična univerza na Dunaju, Miro Kristan, Posoški razvojni center in Andrej Klemenc. Sklepna ugotovitev analize potrebe po multimodalnosti je bila, da sta kolesarjenje in hoja dva za človeka najbolj zdrava in hkrati ekonomična načina premikanja ter lahko predstavljata integralen del regijske prometne dinamike, še zlasti če se smiselno navezujeta na dobro delujoč JPP. Kljub nekaj investicijam države v postavitev kolesarskih stojal in kolesarnic je v večjih regionalnih prometnih vozliščih potreba po zadostni in predvsem ustrezno opremljeni (parkirni) kolesarski infrastrukturi še vedno izrazita. Za širši razmah uporabe multimodalnosti kolo-vlak/ kolo-avtobus je nujno dodatno vlaganje v varno in udobno povezovalno kolesarsko (in peš) infrastrukturo, postavitev kolesarnic za kolesa ter celostno izboljšanje storitev JPP (npr. prilagoditev intervalov voženj, zanesljivost povezav, zmanjšanje nadomestnih voženj ipd.) na državni ravni.
Pestrost nabora govorcev in tematik konference ter izdatna udeležba in intenzivnost razprav skupaj oblikujejo jasen signal, da je za uspeh razvoja kolesarstva pomembno sodelovanje vseh deležnikov na področju kolesarstva ter sprememba navad in prometne kulture in izboljšanje sobivanja vseh na skupnih poteh.
