Vidiki digitalne preobrazbe turizma v Polhograjskih dolomitih v okviru projekta TASS
V začetku septembra je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) kot partnerica projekta TAAS – Turizem kot storitev – Tourism as a Service v rojstni hiši Jakoba Aljaža pod Šmarno goro izvedla 3. srečanje deležnikov. Zbrani predstavniki lokalnih skupnosti, zavodov, zvez in društev s področja turizma so razpravljali o razvoju območja Polhograjskih dolomitov kot turistične destinacije, spoznali dobre domače in tuje prakse, ki turizem obravnavajo po načelu trajnosti in o možnih izboljšavah Regionalnega razvojnega programa za finančno perspektivo 2021–2027.
Kaj je TAAS?
TAAS (Tourism as a Service) pospešuje digitalno preobrazbo turizma in uveljavlja trajnostna načela skozi celoten obiskovalčev cikel (“360° pristop”): od navdiha in načrtovanja (digitalna orodja, izbira destinacije), do doživetja na terenu (turistične kartice, e-kolesa) in povratne faze (deljenje izkušenj ter opolnomočenje lokalnih ambasadorjev). Ključen element so živi laboratoriji – strukturirani pogovori z deležniki, ki omogočajo prenos dobrih praks, izmenjavo izkušenj in sooblikovanje rešitev za lokalne potrebe. Projekt vključuje tudi komponento izboljševanja politik v okviru Regionalnega razvojnega programa 2021–2027.
Pametno upravljanje turizma in aktivna vloga turistov – ključ do trajnostnega razvoja destinacij
Sodobni izzivi na področju turizma zahtevajo prehod iz stihijskega razvoja v premišljeno in podatkovno podprto upravljanje turističnih destinacij. Pametno upravljanje in načrtovanje turizma postaja temelj trajnostnega turističnega razvoja, saj temelji na uporabi digitalnih orodij, sodelovanju deležnikov in dolgoročnem razmišljanju, ki upošteva nosilne zmogljivosti prostora, potrebe lokalnih skupnosti ter kakovost doživetja za obiskovalce.
Namesto da bi turizem rastel nenadzorovano, destinacije danes vse bolj uporabljajo podatke o obisku, mobilnosti in vedenju obiskovalcev, s čimer lahko sprejemajo boljše strateške odločitve. V upravljanje so aktivno vključeni različni deležniki – od lokalnih skupnosti in turističnih ponudnikov do občin in regij – kar omogoča večje soglasje in prilagajanje razvoju potrebam prostora in ljudi. Tako načrtovan turizem prinaša koristi lokalnemu okolju ter hkrati izboljšuje izkušnjo turistov.
Pomemben element pametnega upravljanja pa je tudi vključenost turistov. Ti niso več le pasivni uporabniki storitev, temveč postajajo aktivni soustvarjalci turistične ponudbe. Sodelujejo lahko pri lokalnih delavnicah, kulinaričnih doživetjih, umetniških projektih in drugih vsebinah, ki povezujejo obiskovalce z lokalno kulturo in prebivalci. Prek digitalnih kanalov delijo povratne informacije, ocene in predloge, kar destinacijam omogoča hitrejše odzive in stalno izboljševanje ponudbe.
Poleg tega so turisti spodbujeni k trajnostnemu vedenju – izbiri okolju prijaznejše mobilnosti, namestitev in aktivnosti – ter k sodelovanju z lokalnimi iniciativami, kar ustvarja večjo povezanost in avtentičnost.
S tem pristopom turizem postaja bolj odgovoren, vključujoč in odporen na spremembe. Pametno načrtovane destinacije, ki povezujejo podatke, trajnostne strategije in aktivno vlogo obiskovalcev, imajo moč ustvarjati bolj uravnotežen turizem – tak, ki ni usmerjen le v številke, temveč predvsem v kakovost življenja domačinov in doživetje gostov.
30 dobrih praks iz 8 držav – navdih za Polhograjske dolomite
Deležnikom projekta je bil predstavljen pregled 30 dobrih praks iz 8 partnerskih držav, razvrščenih v sedem tematskih sklopov:
- Pametno upravljanje in načrtovanje turizma
- Vključevanje turistov v turistični sektor
- Sodelovanje deležnikov v turističnem ekosistemu
- Orodja za povezovanje turizma in mobilnosti
- Spletne turistične kampanje
- Portali in aplikacije za promocijo destinacij
- Pametna orodja na destinacijah za usmerjanje in razprševanje obiskov
Pregled že uveljavljenih praks omogoča deležnikom hiter prenos vsebin in rešitev, ki so primerne za področje Polhograjskih dolomitov, v specifično okolje. Posamezne prakse iz tujine je mogoče tudi pobliže spoznati preko spletnih predstavitev, ki jih omogočajo izvajalci – partnerji projekta. Ker se tudi Slovenija lahko pohvali z določenimi rešitvami in vizijami na področju digitalne preobrazbe turizma, deležniki preko projekta TASS prispevajo v »bazen skupnih rešitev«. Mnenje o tem, katere predstavljene prakse so deležniki prepoznali kot relevantne za integracijo v njihovo lokalno okolje pa so izrazili preko kratkega anketnega vprašalnika.
Regionalni prostorski plan (RPP) LUR – okvir za usklajevanje prostora
RRA LUR vzporedno pripravlja Regionalni prostorski plan Ljubljanske urbane regije, strateški dokument, ki zmanjšuje razdrobljenost med državnimi in občinskimi akti. Vključuje urbanistično in krajinsko zasnovo ter analizo stanja in potreb. Deležniki bodo sodelovali pri pripravi strokovnih podlag in podajanju mnenj, sprejeti RPP pa bo služil kot podlaga za načrt upravljanja Polhograjskih dolomitov.
