• Domov   |  
• novice   |  
• Razvojni svet Kohezijske regije Zahodna Slovenija o izzivih črpanja sredstev v aktualni in prihodnji finančni perspektivi

Razvojni svet Kohezijske regije Zahodna Slovenija o izzivih črpanja sredstev v aktualni in prihodnji finančni perspektivi

• 15. 5. 2026

Razvojni svet Kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki mu predseduje mag. Lilijana Madjar, je 12. maja 2026 na 11. redni seji v prostorih Centra Rog razpravljal o aktualnem stanju izvajanja dogovorov za razvoj regij, spremembi zakonodaje s področja regionalnega razvoja in večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 ter vključitvi kohezijske regije Zahodna Slovenija v proces programiranja.

Izvajanje dogovorov za razvoj regij (DRR) se odvija počasneje, kot je bilo načrtovano, zato se vse moči usmerjajo v pospešitev izvajanja, vključno z obiski vseh ključnih akterjev na terenu. Kohezijska regija Zahodna Slovenija (KRZS) ima vsega skupaj 84 projektov v vrednosti 146 milijonov evrov; trenutno se izvaja le 8 regijskih projektov, en je že uspešno zaključen, še vedno pa jih je kar 61 pri upravičencih, so poudarili predstavniki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Člani sveta so pojasnili, da se občine pri pripravi projektov soočajo z izzivi objektivne narave – dolgotrajnimi postopki umeščanja v prostor, pripravo projektne dokumentacije, zahtevnimi usklajevanji med resorji in postopki pri državnih institucijah. Preverili so možnost podaljšanja rokov za oddajo popolnih vlog za projekte glede na dejstvo, da je izvajanje mehanizma DRR zaradi zamud na strani Evropske komisije že podaljšano za leto dni. Predstavniki ministrstev in direktoratov so poudarili, da je mehanizem DRR zelo zahteven z vidika pravil izvajanja ter bi bilo spremembe rokov mogoče obravnavati kvečjemu individualno, ob ustreznih utemeljitvah. Obenem je treba upoštevati, da mora država v okviru evropske kohezijske politike dosegati določene mejnike.

Predsednica RS KRZS mag. Lilijana Madjar je opozorila, da bi lahko prišlo do izgube pomembnega dela razvojnih sredstev, o katerih regije v nadaljevanju predvidoma ne bi več mogle odločati same, temveč bi se prerazporedila v okviru nacionalnih mehanizmov. Projekti bi kljub vloženemu trudu ostali neizvedeni. V Ljubljanski urbani regiji bi velik zastoj utrpel razvoj trajnostne mobilnosti, saj bi v primeru vztrajanja na obstoječih rokih za oddajo vlog ostalo neizvedenih večje število kolesarskih povezav. Člani sveta so poudarili, da je treba storiti vse, da sredstva za te projekte ne bi bila izgubljena in MKRR pozvali k podaji jasne informacije ter zagotovitvi njihovega ostanka v regiji.

Vsem akterjem je v interesu, da se aktivnosti pospešijo na vseh nivojih, in se zavedajo, da jih čaka zahtevna naloga.

V nadaljevanju seje so bile strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) predstavljene ključne spremembe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki poudarja kakovostna delovna mesta, razvojno preobrazbo in dostop do storitev splošnega pomena za vse in predvideva oblikovanje ukrepov glede na potrebe posameznih razvojnih regij. Predstavili so tudi vzpostavljanje regijskih pisarn v Bruslju, katerih namen bo okrepiti prisotnost slovenskih regij v evropskem prostoru, izboljšati dostop do informacij in partnerstev ter povečati uspešnost regij pri pridobivanju evropskih sredstev, zlasti v okviru centraliziranih evropskih razpisov.

V okviru zadnje točke je Matjaž Dragar z MKRR predstavil aktualne informacije o večletnem finančnem okviru 2028–2034. Pogajanja še vedno tečejo, pričakovati je določene zamude pri sprejemanju zakonodajnega okvira, Evropski parlament tudi vztrajno nasprotuje predlogu Evropske komisije glede poenotenja več skladov v enoten finančni instrument. Skladi za regionalni razvoj, kohezijo, migracije, meje in varnost, socialne zadeve, kmetijsko politiko in ribištvo ter pomorstvo bi bili združeni v en sklad, ohranili pa bi se določeni minimalni vsebinski deleži, na primer za socialne politike. Ključen dokument za programiranje in alokacijo sredstev bo Načrt za nacionalna in regionalna partnerstva. Programiranje se v državah članicah še ni začelo zaradi prevelikih neznank na evropskem nivoju. Da bi bili pravočasno pripravljeni na proces programiranja, je Razvojni svet KRZS imenoval skupino za programiranje in aktivno sodelovanje pri oblikovanju stališč za prihodnjo finančno perspektivo.