Od inovacij do trga: novo orodje za prepoznavanje razvojnih priložnosti v kmetijstvu in živilstvu
Evropa in Nova Zelandija imata bogato paleto kmetijskih in živilskih inovacij. Vendar jih veliko obstane na poti do trga. Nov kmetijski izdelek ima lahko dobre tehnične rezultate in jasen tržni potencial, a denimo nima ustreznih predelovalnih zmogljivosti, distribucijske mreže in nosilca za nadaljnji razvoj. Nov uporaben Okvir za oceno agroživilskih priložnosti in točkovnik za validacijo (Agrifood Opportunity Assessment Framework and Validation Scorecard) je zasnovan tako, da takšne vrzeli prepozna zgodaj in pokaže, kje je ukrepanje najpomembnejše.
Zakaj obetavne inovacije pogosto ne dosežejo trga?
Inovacije se pogosto soočajo z ovirami, povezanimi s tržnim povpraševanjem, nezadostno predelovalno infrastrukturo, razdrobljenimi vrednostnimi verigami, nejasnimi lastniškimi in upravljavskimi ureditvami ali omejeno pripravljenostjo na naložbe.
Od raziskav do praktičnega orodja za podporo odločanju
“Kako lahko regije med obetavnimi idejami prepoznajo resnično izvedljive priložnosti, ugotovijo, kaj preprečuje njihov razvoj, in določijo, kje lahko ukrepanje naredi največ razlike?” To vprašanje je bilo izhodišče za Okvir za oceno agroživilskih priložnosti in točkovnik za validacijo, razvit v okviru sodelovanja IURC (International Urban and Regional Cooperation) med novozelandskima regijama Manawatū in Taranaki, Ljubljansko urbano regijo (zanjo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)) in Osrednjo Dansko regijo.
Okvir je konkreten rezultat akcijskega načrta regionalnega sodelovanja partnerjev. Temelji na razgovorih z deležniki, regionalnih podatkih in medregionalni analizi, v katero so bili vključeni predstavniki kmetijskega sektorja, raziskovalnih ustanov, javnih organov, finančnih organizacij in inovacijskih ekosistemov regij Nove Zelandije, Slovenije in Danske.
Ugotovitve so razkrile skupen izziv v različnih regionalnih okoljih: uspešen razvoj agroživilstva ni odvisen le od kakovosti inovacije, temveč od usklajenosti tržnega povpraševanja, proizvodnih zmogljivosti, struktur vrednostnih verig, upravljanja, poti do komercializacije in naložbenih pogojev.
Na podlagi teh ugotovitev so partnerji razvili strukturirano metodologijo, ki priložnosti ocenjuje v petih fazah: tržna validacija, izvedljivost, usklajevanje sistema, komercialni napredek in pripravljenost na naložbe.
Spremljajoči točkovnik za validacijo v Excelu okvir prevaja v operativno orodje. Z merili, ki temeljijo na dokazih, mehanizmi točkovanja in kritičnimi preverjanji sposobnosti preživetja prepoznava prednosti, vrzeli in ovire pri izvajanju.
Orodje ne ugotavlja zgolj, ali ima ideja potencial, ampak pomaga določiti, kaj je potrebno, da se ta potencial preoblikuje v izvedljivo in naložbeno zanimivo pobudo. Omejitve prepozna in omogoči ciljno usmerjeno ukrepanje, še preden so zanje porabljena pomembna sredstva.
Kdo ima korist in zakaj je to pomembno?
Okvir je namenjen regionalnim razvojnim agencijam, oblikovalcem politik, kmetom, organizacijam proizvajalcev, agroživilskim podjetjem, raziskovalnim ustanovam, inovacijskim posrednikom in vlagateljem.
Uporablja se lahko za vrednotenje priložnosti za diverzifikacijo kmetijstva in nastajajočih panog na biološki osnovi, za razvoj krožnih vrednostnih verig, podporo komercializaciji raziskav in oceno pripravljenosti na naložbe.
Regionalnim organom omogoča preglednejšo podlago za razvrščanje pobud po prednostnih nalogah in usmerjanje javnih sredstev. Podjetjem in raziskovalnim organizacijam pomaga razjasniti poti do komercializacije in naložbene zahteve. Vlagateljem ponuja strukturiran pristop k prepoznavanju priložnosti z verodostojnim razvojnim potencialom.
Pomembno je, da okvir regionalni razvoj premika od prepoznavanja obetavnih priložnosti k sistematičnemu ustvarjanju pogojev, potrebnih za njihovo uresničitev in rast.
Prispevek k evropskim političnim ciljem
Pobuda dokazuje dodano vrednost sodelovanja IURC, saj mednarodno izmenjavo znanja prevaja v praktično, prenosljivo rešitev, ki so jo skupaj razvili partnerji z Nove Zelandije in iz Evrope.
Prispeva k ciljem Vizije EU za kmetijstvo in prehrano, politik EU na področju biogospodarstva in krožnega gospodarstva ter regionalnih inovacijskih strategij, in sicer s podporo diverzifikaciji kmetijstva, odpornejšim vrednostnim verigam, učinkovitejši rabi virov in komercialnemu prevzemu raziskav in inovacij.
Z regijami, ki lažje prepoznajo izvedljive priložnosti in odpravijo ovire pri izvajanju, lahko orodje prispeva tudi k učinkovitejši porabi javnih in zasebnih naložb ter krepi konkurenčnost in odpornost regionalnih agroživilskih sistemov.
Kmetijski sistemi na Novi Zelandiji, v Sloveniji in na Danskem se sicer precej razlikujejo, vendar skupni izzivi kažejo, da je mogoče razviti metodologijo ocenjevanja, ki jo je mogoče prilagajati in prenašati na mednarodni ravni.
Od regionalnega preizkusa do digitalnega orodja: Bruselj 2027
Naslednja faza bo osredotočena na preizkušanje okvira in točkovnika z regionalnimi deležniki na Novi Zelandiji in v sodelujočih državah EU. Metodologija bo uporabljena na resničnih agroživilskih priložnostih, zbrane pa bodo tudi povratne informacije kmetov, podjetij, raziskovalcev in regionalnih razvojnih organizacij.
Rezultati bodo podlaga za nadaljnje izpopolnjevanje in načrtovani razvoj digitalne različice, ki bo orodje naredila dostopnejše, uporabniku prijaznejše in prenosljivo med regionalnimi okolji.
Cilj partnerstva je digitalno orodje predstaviti na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju oktobra 2027 ter širši evropski in mednarodni javnosti pokazati oprijemljiv rezultat sodelovanja med Novo Zelandijo in EU.
Pobuda navsezadnje kaže, kako lahko mednarodno regionalno sodelovanje preseže izmenjavo dobrih praks in preide k skupnemu razvoju praktičnih rešitev z dolgoročno vrednostjo.
Z združevanjem inovacij s tržno realnostjo, naložbenimi zahtevami in izvedbeno zmogljivostjo želi okvir regijam pomagati, da kmetijski potencial pretvorijo v trajnostne gospodarske priložnosti.