Kako uspešno upravljati mobilnost v podjetjih?
V sredo, 12. aprila 2023 je CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo kot projektni partner v okviru evropskega projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost v Kristalni palači BTC organiziralo posvet z naslovom »Upravljanje mobilnosti v podjetjih«. Zbrali so predstavnike gospodarstva, občine in ministrstva ter strokovnjake s področja trajnostne mobilnosti, da bi izmenjali mnenja o stanju in prihodnosti trajnostne mobilnosti v podjetjih in organizacijah in njenih koristih.
»Trajnostne mobilnosti podjetja ne morejo doseči sama«, poudarja Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. »Da bi dosegli čisto, pametno, varno, odporno in učinkovito mobilnost, je potrebno sodelovanje različnih deležnikov, od države preko lokalnih skupnosti, različnih organizacij in podjetij do zaposlenih.« Izkazalo se je, da te besede tudi dobro povzemajo ključno misel dogodka, saj so vsi govorci kot najpomembnejši element za izboljšanje stanja mobilnosti izpostavljali prav sodelovanje.
Klemen Gostič iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki je vodilni partner projekta SmartMOVE, je izpostavil, da agencija pot trajnostni mobilnosti v regiji aktivno tlakuje že več kot 20 let, da pa je poleg občin nujno nasloviti tudi podjetja: »Dnevno se v Ljubljano, kjer je več kot četrtina vseh delovnih mest, pripelje več kot 120.000 ljudi, večinoma vsak s svojim avtomobilom, pogosto zato, ker alternative v javnem potniškem prometu niti nimajo. Zaposlenim je potrebno ponuditi veliko dobrih trajnostnih izbir in zagotoviti ustrezno infrastrukturo zanje.« K projektu so zato pritegnili tudi UKC kot največjega zaposlovalca v državi, območje BTC ter podjetji IKEA Slovenija in Studio Moderna, zanje pa bodo izdelali mobilnostne načrte.
»Mobilnostni načrt predstavlja orodje za spreminjanje potovalnih navad zaposlenih na ravni izbranega podjetja. S svežnjem ukrepov, ki so ključen del mobilnostnega načrta, lahko podjetje spremeni potovalne navade zaposlenih ter zmanjša število avtomobilov na svojem parkirišču, dolgoročno pa lahko prostor namenjen parkiranju celo nameni drugim dejavnostim podjetja,« je ob predstavitvi postopka izdelave mobilnostnih načrtov povedal Klemen Milovanovič iz LUZ, d.d. Kako se lotiti analize navad zaposlenih in identificirati potenciale za spremembo, je predstavil Aidan Cerar iz IPoP – Inštituta za politike prostora in posebej poudaril vlogo vodstva in komunikacije pri uvedbi ukrepov trajnostne mobilnosti. »Vedno obstaja delež zaposlenih, ki jim ni treba na delo hoditi z avtomobilom, pa se vseeno vsak dan pripeljejo sami v avtu. Z nekaj komunikacije lahko delodajalec hitro razume, kaj ti zaposleni potrebujejo, da bi na delo prišli drugače. Pogosto so ukrepi za olajšanje kolesarjenja, spodbujanja sopotništva ali rabo javnega prometa v končni fazi cenejši kot zagotavljanje množice parkirnih mest. Hkrati pa to izboljša zadovoljstvo zaposlenih, saj kaže da so najmanj zadovoljni tisti, ki vsak dan stojijo z avtomobilom v zastojih,« pojasnjuje Cerar.
Na okrogli mizi so svoje prakse na področju upravljanja mobilnosti prestavila podjetja. Mihaela Hafner, vodja področja trajnosti pri podjetju IKEA Slovenija je povedala, da so si v sklopu korporativne strategije Pozitivno za ljudi in planet kot enega ključnih ciljev zadali prepoloviti svoj ogljični odtis do leta 2030 v primerjavi s tistim leta 2016. Sprejeli bodo različne ukrepe, pri čemer jim bo pomagal tudi mobilnostni načrt SmartMOVE. Trenutno načrtujejo nakup 4 električnih vozil za dostavo strankam, v zadovoljstvo zaposlenih pa so že postavili sodobno pokrito kolesarnico s tušem, saj želijo zagotoviti vse pogoje za prihod na delo s kolesom.
Konkretne aktivnosti izvajajo tudi v Knauf Insulation, katerega obrat je stacioniran v industrijski coni Trata pri Škofji Loki. »Pomemben del naše korporativne trajnostne strategije je zmanjšanje ogljičnega odtisa na vseh področjih, pristop k evropskemu projektu Trata 2.1 pa nas je spodbudil, da smo se pričeli aktivno lotevati motivacije zaposlenih k izbiri kolesa, e-kolesa ali javnega prevoza za prihod na delo,« je povedala Barbara Hafner, direktorica marketinga & PR Knauf Insulation. Za zaposlene bodo zagotovili 20 električnih koles in postavili električno polnilnico, zavedajo pa se, da bo največji zalogaj prestavljalo upravljanje področja tovornih vozil.
Da so v BTC-ju zvrstili že veliko ukrepov za urejanje mobilnosti, je povedal Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj pri podjetju BTC: »Uspeli smo urediti, da promet poteka varneje, z enosmernim režimom bolj umirjeno in s krožnimi prometi bolj tekoče, a noben izmed ukrepov se ne more uspešno kosati s komoditeto avtomobila. Kupci se od ene do druge trgovine še vedno prevažajo z avtom, zaposleni pa ne koristijo v zadovoljivi meri garažne hiše na robu območja, kar bi razbremenilo promet znotraj cone«. BTC v prihodnosti vidi kot večje območje z urejeno mikromobilnostjo. »Le pestra ponudba mobilnosti in ozaveščenost posameznikov lahko uspešno vodita k razogljičenju«, je prepričan Mermal. Pozdravil je pilotni projekt fleksibilnih prevozov od doma do delovnega mesta na območju UKC in BTC s kombiji, ki ga v sklopu projekta SmartMOVE koordinira GoOpti. »Da bi se take in drugačne rešitve prijele, moramo svojo vlogo odigrati tudi podjetja tako, da oblikovalcem politik sporočamo svoje želje in potrebe po infrastrukturi,« dodaja Mermal.
Nova, fleksibilna in trajnostna oblika prevozov iz domačega kraja s kombijem na delovno mesto, ki so jo zasnovali pri podjetju GoOpti in jo testirajo v sklopu projekta SmartMOVE, se je po besedah Marka Gučka, CEO GoOpti, odlično prijela. Ugotovili so, da je skoraj tri četrtine potnikov prej prestavljalo voznike v avtu, večina pa bi z veseljem nadaljevala s takim načinom prihoda na delo. Na podlagi temeljite analize projekta, ki jih bodo izdelali pri Inštitutu »Jožef Stefan«, bodo lahko sporočili natančne ugotovitve in izračune prihranka emisij, dejstvo pa je, da bodo potrebovali finančno podporo države za izvajanje takih prevozov, če želijo, da bo cena tovrstnega prevoza dostopna za uporabnike, posebej pa je pozval k ureditvi zakonodaje na področju zagotavljanja prevozov.
Vsi so se strinjali, da bi si želeli močno vlogo države pri ozaveščanju državljanov o koristih trajnostne mobilnosti, saj bi tako podjetja lažje implementirala ukrepe in pametno upravljala mobilnost.
O vlogi in spodbudah države so nadalje za okroglo mizo razpravljali predstavniki lokalne in nacionalne ravni ter delodajalcev. Da so glasu gospodarstva že prisluhnili in se na pobude tudi že odzivajo, je zagotovila Milena Černilogar Radež s Sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri MOPE. »Glede na ambiciozne cilje, ki so postavljeni na nivoju EU za leto 2030, Slovenija ni v zavidljivem položaju, saj se med državami, ki največ denarja namenijo avtomobilu, uvrščamo v sam vrh, število registriranih vozil pa vsako leto narašča,« je še povedala in dodala, da je država za sofinanciranje različnih ukrepov na področju mobilnosti tako za občine kot tudi za podjetja že rezervirala izdatna sredstva iz različnih evropskih in nacionalnih skladov.
Ob pozivu k razmisleku o redefiniciji povračila stroškov prevoza na delo je Černilogar Radeževa povedala, da se zavedajo, da bi ga bilo potrebno za dosego sprememb mobilnostnih navad zaposlenih na novo osmisliti tako, da bo stimuliral izbor trajnostnih načinov prihoda na delo. Obenem morajo zagotoviti izboljšan javni potniški promet. Posodobitev prog železniške infrastrukture je nujna in že načrtovana, za generalno prenovo potniškega prometa pa veliko oviro predstavlja nedostopnost podatkov ponudnikov, ki bi omogočili zasnovo smotrnih ukrepov. Za ta namen so že pripravili spremembo zakonodaje. Matic Sopotnik z Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana je osvetlil tematiko upravljanja mobilnosti še z vidika mesta. Povedal je, da bo Ljubljana na poti k podnebni nevtralnosti, ki jo želi doseči do leta 2030, izvedla številne ukrepe, vključno z infrastrukturnimi izboljšavami za podporo trajnostni mobilnosti, v skladu s smernicami EU pa je pričakovati, da se bodo posvetili tudi zmanjševanju uporabe vozil z motorji na notranje izgorevanje.
»Okolje, ki bo omogočalo delodajalcem, da bodo svojo dejavnost opravljali na učinkovit način je dejavnik, ki ga morajo imeti oblikovalci politik stalno v mislih,« je poudaril Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Predstavljene odlične mobilnostne prakse podjetij povezuje dobra komunikacija vodstev z zaposlenimi in njihovo ozaveščanje, dodal pa je, da to dinamiko lahko pospeši le sistemska odločitev: “Brez pogovora države, lokalnih skupnosti in delodajalcev ne bomo prišli do okvirjev, ki bodo stimulativni za vse,” je opozoril.
Nujnost stabilnega okolja in predvidljivost zahtev za podjetja je izpostavila tudi Urška Skrt, ki v Ženevi vodi področje mobilnosti v WBCSD – World Business Council for Sustainable Development. Predstavila je vizijo za leto 2050 in prednostne naloge kot jih je opredelila svetovna prometna industrija za doseganje globalnih ciljev dekarbonizacije prometa. »Pri usmerjanju preobrazbe mobilnosti bodo ključno vlogo odigrala podjetja. Ta vključuje prehod na vozila z ničelnimi emisijami (ZEV), medsektorski pristop k uvajanju polnilne infrastrukture, preglednost ogljika in spremembe vedenja pri potovanju na delo«.