Dostopnost spletišča   Ctrl + U

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje

Izmir in Ljubljana skupaj aktivno iščeta rešitve za obvladovanje suše in ohranjanje mokrišč

  • 11. 10. 2024

Spomladi 2024 sta se mesti Ljubljana in Izmir pobratili v okviru evropskega programa za povezovanje turških in evropskih mest za zeleno prihodnost. Zavezali sta se k skupnemu iskanju rešitev za obvladovanje suše in ohranjanje mokrišč. Aktivnosti so v polnem teku, potem ko so partnerji izmenjali znanja in izkušnje na mednarodnih konferencah ter študijskih obiskih v Ljubljani in Izmirju.

Jeseni so slovenski partnerji projekta, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Mestna občina Ljubljana (MOL) in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gostili turško delegacijo na čelu s predstavniki Metropolitanske občine Izmir. V Mestni hiši so 5. septembra 2024 organizirali mednarodno konferenco, nato pa še ogled Ljubljanskega barja, enega naših najpomembnejših mokrišč.

Nato so slovenski partnerji obiskali Izmir in tam 3. oktobra 2024 sodelovali na mednarodni konferenci ter si ogledali impresivno delto reke Gediz, kjer domuje na tisoče flamingov in več kot 300 vrst ptic. Ljubljano in Izmir, čeprav različno veliki mesti, druži podobna krajina, saj na urbanem robu obeh leži občutljiv habitat, mokrišče, ki kliče po stalnem ohranitvenem ukrepanju. Obe mesti se soočata s posledicami suše in poplav, kar vpliva na kmetijstvo in vodne vire.

Konferenca “Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč” je tako v Ljubljani kot v Izmirju ponudila priložnost za odprt pogovor o vprašanjih prilagajanja podnebnim spremembam, odgovornejšemu kmetovanju z večjim spoštovanjem do rabe vode ter vzgajanju družbe, ki bo naklonjena ohranjanju biodiverzitete.

V Ljubljani so dogodek otvorili Nataša Jazbinšek Seršen (MOL), ki je poudarila pomen projekta za Ljubljano na njeni poti do podnebne nevtralnosti, saj je Ljubljana prejela naziv Podnebno nevtralno in pametno mesto, mag. Lilijana Madjar (RRA LUR), ki je izpostavila koristi globalnega sodelovanja pri skupnih izzivih ter en vodilnih predstavnikov Metropolitanske občine Izmir, Ziya Çavdar, v Izmirju pa generalna sekretarka občine Şükran Nurlu, rekoč, da smo po stoletjih degradacije okolja zavezani, da pričnemo z ohranitvenimi ravnanji.

Dr. Lidija Globevnik (Ministrstvo za naravne vire in prostor) je v Ljubljani slikovito predstavila nacionalna prizadevanja za spopadanje s sušo in poplavami. Že leta denimo spremljajo in napovedujejo sušo s pomočjo javno dostopne platforme Sušomer, ki omogoča učinkovitejše odločitve glede ukrepov v kmetijstvu.

Mokrišča so ključna za ohranjanje naravnega ravnovesja in služijo kot ponor ogljika, vendar so med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji. Dr. Damijan Denac (DOPPS) je predstavil dva uspešna primera oživitve degradiranih mokrišč v Sloveniji, Škocjanskega zatoka in Ormoške lagune, kjer je že nekaj mesecev po obnovi z gnezdenjem pričelo več sto vrst ptic. Burçin Yaraşli iz organizacije Doğa Derneği je v Izmirju poudarila izzive ohranjanja mokrišč v Turčiji, kjer suša, urbanizacija in neustrezna irigacija samo v tem mestu povzročajo izgubo več tisoč hektarov mokrišč. Sodelovanje z lokalnim prebivalstvom – kmetovalci in obiskovalci delte – je ključno za ohranjanje teh habitatov, saj le z ozaveščanjem lahko dosežemo trajnostno ravnanje z naravo.

Na konferenci so bili izpostavljeni tudi primeri dobrih praks sodelovanja s kmeti za okoljsko odgovornejše kmetovanje, ki je tesno povezano z obvladovanjem suše in ohranitvijo kakovosti tal. Maruška Markovčič (MOL) je predstavila lokalne politike in iniciative, ki podpirajo ekološko in integrirano pridelavo. Poudarila je nujo, da se kmetom omogoči osredotočenost na pridelavo odlične hrane in njihovo razbremenitev s strani občine s svetovanjem o izbiri prave kulture, o izbiri gnojil, o gradnji objektov itd. MOL odlično sodeluje s kmeti, veliko prostora za izboljšave pa je pri zagotavljanju prodajnih kanalov, ki bi jih razbremenile ekonomskih pritiskov.

Tu se lahko veliko naučimo od Metropolitanske občine Izmir, ki podpira učinkovit model prodaje lokalne hrane. Kot je pojasnil Ali Selim Alpaslan (Metropolitanska občina Izmir), stojijo za verigo t.i. Ljudskih trgovin, kjer ponujajo dostopno lokalno hrano, pod blagovno znamko Izmirli pa še izdelke iz mleka, ki ga občina odkupuje od majhnih proizvodnih zadrug.

V Ljubljani pa so turški strokovnjaki našli veliko navdiha v praksah tesnejšega sodelovanja s kmeti. Tam je to precej večji izziv, saj krčevito pomanjkanje vode kmete pogosto vodi k okolju škodljivim ravnanjem, denimo v izgradnjo lastne vrtine, kar v kombinaciji s prekomerno in neselektivno uporabo gnojil vodi v ogroženost podtalnice. Želijo si vzpostaviti dodatne iniciative in kanale za svetovanje, kjer bi vodili kmete pri izbiri gnojil in pridelka. Koruza, ki jo pridelujejo za živino, in bombaž, ki sta glavni kulturi, zahtevata skoraj največ vode in vse premalo kmetov se preusmeri v suši prilagojene kulture kot so denimo sončnice.

Med glavne zaključke izmenjave znanj in izkušenj sodijo še ugotovitve, da so dobavne verige predolge in vključujejo preveč posrednikov, da je ključ do boljše prihodnosti raznolika pridelava in večja samooskrba (ta je v Izmirju okoli 50 %, v Ljubljani pa 30%), da se je potrebno s kmeti sistematično posvetovati, obenem pa jim ponuditi učinkovit okvir vodenja in da bi morali veliko moči nameniti vzgoji mladih kmetovalcev, saj so ti ključni za prihodnost trajnostnega kmetovanja. Povprečna starost kmeta tako v Izmirju kot v Ljubljani visoka, kar 58 let. Ključno je tudi vzgajanje potrošnikov k uživanju kakovostne in lokalne hrane, saj naravni viri ne zadostujejo za trenutno rast prebivalstva z obstoječo komoditeto.

Večji del drugega dne so partnerji projekta prebili v južnem delu impresivne delte Gediz in v obalnih močvirjih Çiğli izvedli terensko študijo in opazovanje ptic. Sledila je predstavitev raziskav, ki so v teku v delti reke Gediz, ki jih izvaja turško Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter Mednarodni center za raziskave in usposabljanje na področju kmetijstva (UTAEM). Tu omogočajo  brezplačna usposabljanja raziskovalcev z vsega sveta, s plačano nastanitvijo in obroki v sodobnem, arhitekturno premišljeno zasnovanem centru z vsemi podpornimi službami in objekti za udobno bivanje sodelujočih strokovnjakov, ki poleg naprednih laboratorijev vključujejo tudi telovadnico in bazen. Podali so tudi izrecno vabilo za vse slovenske področne raziskovalce k prijavi na usposabljanja (več tukaj).

Izmenjava izkušenj med mestoma bo pripomogla k oblikovanju akcijskega načrta za prilagajanje na sušne razmere in ohranjanje mokrišč, ki bo pripravljen do konca leta 2024.