• Domov   |  
• novice   |  
• Upravljanje z odpadki - navdih iz Bukarešte za lokalne rešitve

Upravljanje z odpadki – navdih iz Bukarešte za lokalne rešitve

• 27. 3. 2026

Mislišče za nove vire, ki ga v okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) že drugo leto soustvarjajo lokalni deležniki s področja ravnanja z odpadki, se je marca znova sestalo z namenom izmenjave pogledov na dobre prakse, tokrat iz Romunije. Razmišljali so o njihovem prenosu v slovenski prostor in oblikovali nove ideje za širjenje znanj tudi med prebivalke in prebivalce ter podjetja.

Evropski projekt za boljše ravnanje z odpadki

Projekt CLEAR CITIES spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo. RRA LUR si s predstavniki mest in regij sedmih držav izmenjuje znanja in dobre prakse, ki lahko najdejo mesto v izboljšanih politikah za bolj trajnostna urbana okolja.

Spoznanja delijo tudi s ključnimi lokalnimi akterji, ki so povezani v t. i. mislišče za nove vire v Ljubljanski urbani regiji. Med njimi so upravljavci odpadkov (JP Voka Snaga), organizacije ponovne uporabe (Smetumet, Destilator, Knof itn.) ter predstavniki podpornega okolja (Tehnološki park Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Center za krožno gospodarstvo Slovenije itd.), ki skupaj razpravljajo o možnostih prenosa praks v regionalni prostor.

Tokratno srečanje je sledilo novembrskemu obisku Bukarešte, mislišče za nove vire pa se je tokrat zbralo 19. marca 2026 v Zavodu Pod strehco, socialnemu podjetju, kjer lahko starejši vsak delovni dan prejmejo topel obrok, pripravljen iz živil pred iztekom roka – v kontekstu mednarodnega dne brez odpadkov, ki so ga Združeni narodi, globalna organizacija za reševanje ključnih svetovnih izzivov, umestili na dan 30. marca.

 

Kavcijski sistem RetuRO

Med predstavljenimi praksami je izstopal romunski kavcijski sistem RetuRO – javno-zasebno partnerstvo med državo, proizvajalci pijač in trgovci, ki upravlja nacionalni sistem vračanja embalaže. Sistem zaposluje več kot 800 ljudi in je v letu dni stopnjo vračanja embalaže pijač dvignil z okoli 38 % na več kot 85 %. Razprava med slovenskimi deležniki je pokazala, da takšen sistem v Sloveniji, kjer že dosegamo visoke stopnje ločenega zbiranja, ne bi prinesel pomembnega učinka. Naslavlja namreč le del embalažnega toka, obstoječa infrastruktura in dobre navade prebivalcev pa že zagotavljajo visoko stopnjo ločevanja. Veliko večji potencial leži v krepitvi sistemov ponovne uporabe, zlasti povratne embalaže.
Razprava se je dotaknila tudi sistema, ki se vzpostavlja na nacionalni ravni za trajnostno izvajanje prireditev. Ta bo spodbujal uporabo kozarcev za večkratno uporabo, ki bodo na voljo za najem, ob jasnih pravilih in zagotovljenih higienskih standardih.

 

 

Zapuščena kolesa kot priložnost za ponovno uporabo

Posebno zanimanje je vzbudila praksa mesta Göteborg, kjer je mesto v sodelovanju z upravitelji javnih stavb in serviserji koles izvedlo zanimiv pilotni projekt. Sistematično so zbrali, razvrstili in preusmerili v ponovno uporabo ali za rezervne dele večino od 615 zapuščenih koles. Pilotni projekt z ugodno finančno konstrukcijo je pokazal, da lahko tudi tak tok odpadkov postane vir, mesto pa že išče sistemski model za trajno izvajanje tega finančno nezahtevnega projekta.

V Ljubljani sicer ta problematika ni obsežna, a se je v diskusiji kot smiseln izpostavil potencial uvedbe sistema vavčerjev, ki bi preko mesta ali države povezoval občane s serviserji in spodbujal popravila ter daljšo življenjsko dobo izdelkov.

 

Slovenska praksa podjetja Bolje: odpadno olje kot vir

V Romuniji je bila kot primer dobre prakse tokrat predstavljena slovenska iniciativa podjetja Bolje, ki zbira odpadno jedilno olje gospodinjstev za predelavo v biodizel. Svojo dejavnost nadgrajujejo z družbeno vključujočimi delavnicami za otroke in starejše, kjer udeleženci iz odpadnega olja izdelujejo sveče. Na ta način odpadek preoblikujejo v uporaben izdelek ter hkrati ozaveščajo o njegovem vplivu na okolje.

 

 

 

 

Širjenje dobrih idej podjetjem in javnosti

Partnerstvo, ki je zdaj bogatejše še za novi članici – Majo Modrijan, ki ustvarja modno linijo trajnostnih izdelkov Destilator iz odpadnega džinsa in drugih materialov in Nevio Paulić, predstavnico Slovenskega centra za krožno gospodarstvo, – želi  navdihujoče prakse približati tudi podjetjem in širši javnosti. V prihodnjih mesecih bodo zasnovali dogodek, namenjen novim znanjem ter povezovanju podjetij s trajnostnimi iniciativami. Spodbuditi želijo razvoj trajnostnih poslovnih daril ter iskanje rešitev, kako podjetja lastnim odpadkom lahko vdahnejo novo življenje, ponudili pa bodo tudi niz znanj in uporabnih delavnic za splošno javnost.

Srečanje je ponovno potrdilo, kako pomembno je sodelovanje med javnim sektorjem, podjetji in ustvarjalci pri iskanju učinkovitih rešitev za bolj trajnostna mesta.