Delavnica o avtonomni mobilnosti razkrila izzive in priložnosti prihodnosti prevoza
V torek, 21. oktobra 2025 je v okviru evropskega projekta CulturalRoad potekala delavnica o avtonomni mobilnosti (CCAM), ki je združila strokovnjake z različnih področij, povezanih z razvojem prihodnje mobilnosti.
Na dogodku, ki ga je moderiral IPoP, so sodelovali predstavniki Mestne občine Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo, PNZ ter Institut Jožef Stefan. Skupaj so razpravljali o tem, kdaj lahko pričakujemo prihod avtonomnih vozil na naše ceste, kaj to pomeni za mesta in prebivalce ter kakšne družbene spremembe bodo sledile.
Čeprav je tehnologija vse bliže, so sogovorniki poudarili, da nanjo še nismo pripravljeni – ne z vidika infrastrukture ne z družbenega ali ekonomskega vidika. Prve preizkuse avtonomnih vozil lahko pričakujemo v nadzorovanih okoljih, kot so letališča, pristanišča in avtoceste, medtem ko bodo mestna središča zaradi svoje kompleksnosti zadnja stopnja uvajanja.
Eden ključnih poudarkov razprave je bil vprašanje lastništva: bodo avtonomna vozila v zasebni lasti ali pa jih bomo delili? Prva možnost bi lahko povečala družbene razlike in ustvarila novo obliko mobilnostne neenakosti, druga pa bi lahko izboljšala dostopnost prevoza in zmanjšala t. i. mobilnostno revščino.
Udeleženci so razpravljali tudi o vplivu avtonomne mobilnosti na količino opravljenih poti. Podobno kot pri platformah za deljeno vožnjo obstaja nevarnost, da bo večja udobnost spodbudila dodatne, morda celo nepotrebne vožnje, kar bi povečalo prometne obremenitve.
Varnost je bila izpostavljena kot ena največjih prednosti avtonomnih sistemov, saj bi zmanjšali vpliv človeških napak. Vendar pa bo obdobje soobstoja klasičnih in avtonomnih vozil najzahtevnejše, saj bo zahtevalo prilagoditev infrastrukture, zakonodaje in navad voznikov.
Prihodnost avtonomne mobilnosti ne bo odvisna le od tehnologije, temveč tudi od načina, kako jo bomo komunicirali javnosti. Mediji bodo imeli ključno vlogo pri oblikovanju zaupanja in sprejemanja novosti – če bo avtonomna mobilnost predstavljena kot tveganje ali privilegij za elito, se bo njen razvoj lahko upočasnil.
Delavnica je odprla tudi pomembno družbeno vprašanje dostopnosti, saj obstaja nevarnost, da bi napredne storitve postale dosegljive le premožnejšim. Po drugi strani pa bi prav avtonomna tehnologija lahko pomenila prelomnico za javni potniški promet, saj bi zmanjšala stroške delovanja in pomagala rešiti pomanjkanje voznikov, ki ga opažajo v številnih evropskih državah. Avtonomni sistemi bi lahko izboljšali dostopnost prevoza v ruralnih območjih in za starejše prebivalce, ki sami ne vozijo več, a še vedno potrebujejo redne povezave do storitev in ustanov.
Ob zaključku so se udeleženci strinjali, da mora Evropa razviti svoj lasten, trajnosten in družbeno vključujoč pristop do avtonomne mobilnosti, ki bo temeljil na varnosti, enakosti in dostopnosti. Evropski model ne sme slepo posnemati ameriških ali azijskih praks, temveč mora postaviti jasen okvir za pravično in varno prihodnost prometa.
Delavnica je ponudila dragocen vpogled v prihajajoče spremembe, hkrati pa poudarila, da prihodnost mobilnosti ne bo le tehnološko vprašanje – temveč predvsem družbeni izziv, ki zahteva sodelovanje med raziskovalci, mestnimi upravami, odločevalci in prebivalci.
