Dostopnost spletišča   Ctrl + U

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje

Predstavitev Kohezijske regije Zahodna Slovenija na Skupščini evropskih regij v Larnaci

  • 11. 6. 2019

V začetku meseca junija je v Larnaci (Ciper) potekalo zasedanje Skupščine evropskih regij (Assembly of European Regions) v Larnaci, ki so se ga aktivno udeležili tudi predstavniki Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS) in Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS).

Na Generalni skupščini je predsednica Razvojnega sveta KRZS mag. Lilijana Madjar predstavila zahodno kohezijsko regijo, njeno razvojno heterogenost in poudarila njeno vlogo stičišča v širšem evropskem prostoru. Izpostavila je enega od ključnih razvojnih izzivov KRZS, s katerim se soočajo tudi ostale evropske regije: sočasno naslavljanje in reševanje raznovrstnih razvojnih potreb in izzivov na različnih nivojih, ki segajo od osnovnih potreb po izgradnji okoljske in prometne infrastrukture, do podpiranja prehoda v industrijo 4.0 in 5.0 ter digitalne preobrazbe. Predstavnik Razvojnega sveta KRVS g. Miha Leskovar pa je ob zaključku udeležence povabil v Podčetrtek na jesenska plenarna zasedanja Skupščine evropskih regij, ki bodo potekala septembra 2019.

V okviru delovnega srečanja je potekalo tudi zasedanje predsedstva Skupščine, kjer je bila največ zanimanja deležna navdihujoča razprava predsednikov obeh največjih združenj evropskih regij o Prihodnosti Evrope. Karl-Heinz Lambertz, predsednik evropskega Odbora regij in Magnus Berntsson, predsednik Skupščine evropskih regij, sta med drugim opozorila na velike razvojne razlike znotraj Evrope. Pri tem sta poudarila nujnost sodelovanja evropskih institucij z regionalno in lokalno ravnjo. V nadaljevanju sta razpravljala o aktivni subsidiarnosti, pomenu skupnih vrednot in o veliki vlogi mladih za prihodnost Evrope. Večkrat sta izpostavila tudi strateški pomen uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030, ki se med drugim kaže skozi prizadevanja za njihovo tesnejše povezovanje z Evropskim semestrom. V sklopu zasedanja predsedstva sta sledili še razpravi delovnih skupin o prehranski varnosti in migracijah ter razprava o prednostnih temah, ki jih bo Skupščina naslavljala v prihodnje.

Udeležba predstavnikov obeh kohezijskih regij na dogodku je še povečala prepoznavnost slovenskih kohezijskih regij v širšem evropskem prostoru, številne priložnosti za razpravo pa še okrepile njuna zavezništva z ostalimi evropskimi regijami, pomembna za uspešno reševanje vse številčnejših skupnih izzivov.