• Domov
• Novice
• Posvet o stanovanjski oskrbi v Ljubljanski urbani regiji

Posvet o stanovanjski oskrbi v Ljubljanski urbani regiji

• 10. 4. 2025

V sredo, 9. aprila 2025, se je v Mestni hiši v Ljubljani v soorganizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Ministrstva za solidarno prihodnost odvil regijski posvet o stanovanjski oskrbi v Ljubljanski urbani regiji. Ministrstvo je s tem zaključilo niz posvetov v vseh regijah, ki bodo prispevala k zasnovi regionalnih prostorskih planov (RPP) in novega nacionalnega stanovanjskega programa (NSP). Na prvem delu so sodelovali predstavniki občin in drugi ključni deležniki pri razumevanju potreb stanovanjske politike, v drugem delu pa so besedo dobili predstavniki zainteresirane javnosti.

Uvodoma je mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, orisala izzive te izjemno heterogene regije. Ključne izzive prostorskega načrtovanja v regiji – ureditev prometa in javnega potniškega prometa, policentričnega urbanega razvoja, gospodarskih con, energetike in upravljanja voda – pa je predstavil Matej Gojčič, namestnik direktorice RRA LUR. Ti bodo v regiji posebej obravnavani in usklajeni v okviru priprave prvega regionalnega prostorskega plana, kjer bo zastavljena tudi vizija prostorskega razvoja LUR. Razvoj poselitve je potrebno izvajati vzdolž koridorjev JPP, v skladu z državnimi usmeritvami pa je treba pozidavo prednostno izvajati s prenovo in zgoščevanjem obstoječih naselij ter sanacijo degradiranih območij.

Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) je predstavil delovanje sklada kor primer izjemno uspešne prakse na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj. Poudaril je, da sklad – glede na stanje, višino in povprečno dolžino trajanja najemov – pogosto predstavlja edino upanje za prebivalstvo, ki si lastnega stanovanja ne more privoščiti. Ob koncu leta je bilo na voljo 4665 mestnih stanovanj, potrebnih pa bi bilo samo na področju MOL približno še enkrat toliko. Število prosilcev ob vsakokratnem razpisu močno presega ponudbo stanovanj.

Rink je poudaril, da so cenovno dostopna najemna stanovanja pogoj za funkcionalne lokalne skupnosti, saj se z njihovo ponudbo lahko zagotovi privlačne pogoje za zdravnike, medicinske sestre, učitelje, vzgojiteljice, policiste, uradnike in predstavnike drugih osnovnih dejavnosti. Temu je pritrdil tudi Jaka Trilar z Ministrstva za socialno pravičnost, a je za doseganje uravnotežene socialne strukture prebivalstva v javnih najemnih stanovanjih ključno predvsem to, da jih je dovolj. V nasprotnem primeru so ta stanovanja praviloma dostopna le najranljivejšim. Pri nas delež javnih stanovanj znaša 4 %, na ravni EU pa kar 8 %. Medtem ko delež javnih stanovanj v Sloveniji znaša okoli 4 %, ta na ravni EU dosega povprečno kar 8 %. V novem Nacionalnem stanovanjskem programu 2025–2036 si bodo zato prizadevali za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, prenovo obstoječega fonda, aktivacijo praznih nepremičnin ter razvoj alternativnih oblik bivanja. Cilj je v naslednjem desetletju zgraditi 20.000 dostopnih najemnih stanovanj na primernih lokacijah ter vzpostaviti stabilen sistem financiranja in zagotavljanja javnih najemnih stanovanj. S tem bo zagotovljen tudi policentričen razvoj s številnimi pozitivnimi učinki skladnega razvoja.

Vpogledi predstavnikov občin in drugih ključnih deležnikov

Udeleženci so ponudili vpoglede v obstoječe stanje stanovanjske problematike ter opredelili naklonjenost javni stanovanjski gradnji in prostorske možnosti za njeno umestitev v svojih občinah, ki so večinoma zelo omejene. Nekateri so že prepoznali potrebo in prednosti zagotavljanja fonda stanovanj za javne uslužbence, a brez nacionalnega sofinanciranja projektov ne bo šlo, zlasti zato, ker morajo občine ob novih stanovanjih zagotoviti tudi vso spremljajočo infrastrukturo in osnovne storitve za nove prebivalce. Zaradi kadrovske podhranjenosti občin so te izrazile tudi potrebo po močnem regionalnem akterju, ki bi – po vzoru JSS MOL – lahko koordiniral, povezoval in podprl občine pri stanovanjskem načrtovanju ter pri izvajanju projektov.

Vpogledi zainteresiranih posameznikov in organizacij

V drugem delu so o konkretnih stanovanjskih potrebah lahko spregovorili tudi predstavniki širše zainteresirane javnosti, ki so delili svoje izkušnje in mnenja o stanovanjskih izzivih v regiji ter opredelili svoje  potrebe. Ministrstvo za solidarno prihodnost bo predloge smiselno upoštevalo pri pripravi novega nacionalnega programa.