Dostopnost spletišča   Ctrl + U

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje

Podpisan prvi dodatek k dogovorom za razvoj regij

  • 11. 4. 2025

V Delavskem domu v Trbovljah je dne 10. aprila 2025 minister dr. Aleksander Jevšek z Metodom Ropretom kot predsednikom Razvojnega sveta LUR, prav tako pa s predsedniki in predsednico razvojnih svetov ostalih 11 regij, slavnostno podpisal prvi dodatek k dogovorom za razvoj regij. Vanj je vključenih 93 projektov v skupni vrednosti 347 milijonov evrov in so sofinancirani v višini 210 milijonov evrov.

Skupna vrednost razpisanih sredstev sofinanciranja v okviru DRR znaša 458,54 milijona evrov, skupna vrednost prijavljenih projektov v DRR pa je kar 732,24 milijona evrov. V prvo dopolnitev DRR je vključenih osem projektov v Ljubljanski urbani regiji: Regijski center mobilnosti v vrednosti 708.818,00, Regionalna celostna prometna strategija v vrednosti 150.000 EUR (od tega bo z EU in nacionalnimi sredstvi sofinancirano 120.000 EUR), trije projekti s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter trije  s področja oskrbe s pitno vodo. Naknadno naj bi bilo postopno vključenih 14 projektov s področja zelene infrastrukture in 12 kolesarskih povezav, v Dogovor za razvoj regij, ki je bil podpisan v letu 2024 pa je že zajet projekt Podjetno nad izzive v LUR (PONI LUR) v vrednosti 1.538.727,00 EUR.

V nagovoru je minister Jevšek poudaril, da je Dogovor za razvoj regij (DRR) pomemben instrument regionalne politike, ki krepi razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti: »Namen mehanizma DRR je dvig kakovosti življenja v vseh regijah, zmanjšati regionalne razlike med regijami in da vse slovenske regije razvojno dohitijo evropske. Poseben pomen v procesu oblikovanja dogovorov za razvoj regij ima teritorialni razvojni dialog – dialog, ki temelji na partnerstvu in usklajevanju. Le s povezovanjem vseh treh ravni – lokalne, regionalne in državne – lahko oblikujemo celovite in trajnostne rešitve, ki bodo imele resničen vpliv na kakovost življenja v vseh naših regijah.«

Minister je komentiral tudi spremembe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je v medresorskem usklajevanju in bo v vladni postopek posredovana maja oziroma junija: »Z zakonom želimo dati večji pomen regijam, jih okrepiti in opolnomočiti. Regije želimo vključiti v teritorialni dialog že na samem začetku priprave strateških in izvedbenih dokumentov. Odločanje o financiranju regijskih projektov pa spustiti na raven regije. Regije bodo tiste, ki bodo odločale o regijskih projektih, glede na razvojne cilje in prioritete.«.