Krajinska zasnova kot priložnost za dolgoročno varovanje Polhograjskih dolomitov
V okviru priprave Regionalnega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije (RPP LUR) nastaja tudi obvezna strokovna podlaga – krajinska zasnova (KZ) za območje Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. V ta namen je 11. marca 2026 v Rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno Goro potekala delavnica, na kateri so predstavniki razvojnih agencij, občin, strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja ter drugi deležniki s področij varstva narave, kmetijstva in kulturne dediščine potem, ko so se seznanili z delovnim osnutkom krajinske zasnove, razpravljali o ključnih razvojnih izzivih in priložnostih tega območja.
Udeležence je uvodoma pozdravila Barbara Špehar iz RRA Gorenjske – BSC Kranj, ki je poudarila pomen medregionalnega sodelovanja pri načrtovanju prostora. Izpostavila je, da območje Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja predstavlja pomemben naravni in razvojni potencial, zato je pri načrtovanju njegovega prihodnjega razvoja nujno usklajeno in premišljeno delovanje različnih akterjev.
V nadaljevanju je Urša Peršič z RRA LUR predstavila pomen regionalnega prostorskega načrtovanja ter proces priprave regionalnih prostorskih planov. Poudarila je, da je regionalni prostorski plan pomemben instrument za usklajevanje razvojnih interesov med državo, regijo in občinami ter omogoča celostno obravnavo prostora na širšem območju. Regionalni prostorski plani temeljijo na treh ključnih strokovnih podlagah. Analiza stanja prostora je bila pripravljena že v prejšnji fazi, trenutno pa poteka priprava urbanističnih in krajinskih zasnov.
V Ljubljanski urbani regiji smo se za pripravo krajinske zasnove za območje Polhograjskih dolomitov odločili, ker gre za enega najstarejših predlaganih krajinskih parkov v Sloveniji, ki pa ni bil nikoli pravnoformalno vzpostavljen. Območje se danes sooča z vse večjimi pritiski turizma in rekreacije, hkrati pa prihaja tudi do postopnega preoblikovanja vikend naselij v območja stalnega bivanja. Krajinska zasnova zato predstavlja pomembno priložnost, da se obe regiji in občine na tem območju zavežejo k dolgoročnemu varovanju ter usklajenemu upravljanju tega biotsko, ekološko in krajinsko izjemno vrednega prostora.
Sledila je predstavitev osnutka krajinske zasnove Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja, ki jo pripravljajo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu. Dr. Petra Vertelj Nared je predstavila ključne značilnosti krajine, njene razvojne potenciale ter izzive, povezane z varstvom narave, poselitvenimi pritiski, prometno dostopnostjo in razvojem turizma. Poseben poudarek je bil namenjen ohranjanju krajinske identitete območja ter iskanju ravnotežja med varstvom prostora in njegovim trajnostnim razvojem.
Drugi del dogodka je bil namenjen delavnici, v okviru katere so udeleženci delali v manjših skupinah. Razprava je potekala v štirih vsebinskih sklopih: promet in poselitev, turizem, prilagajanje na podnebne spremembe ter varstvo in razvoj krajine. Udeleženci so izpostavili številne izzive in priložnosti območja ter podali konkretne predloge in usmeritve za nadaljnje oblikovanje krajinske zasnove.
Dogodek se je zaključil s predstavitvijo ključnih ugotovitev posameznih skupin in skupno razpravo. Zbrani poudarki in predlogi bodo pomembna strokovna podlaga za nadaljnje dopolnjevanje krajinske zasnove ter za nadaljevanje procesa priprave regionalnih prostorskih planov LUR in Gorenjske.
