Dostopnost spletišča   Ctrl + U

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje

Izšel nov priročnik za upravljanje stavb kulturne dediščine

  • 7. 2. 2018

Forget-Heritage informativni dan 2. 6. 2018V začetku meseca februarja je v Mestni hiši v Ljubljani potekal informativni dan projekta Forget Heritage, v okviru katerega so bili predstavljeni tako Priročnik za upravljanje stavb kulturne dediščine kot tudi  Priročnik o politikah za revitalizacijo opuščenih stavb kulturne dediščine v srednjeevropskih mestih in Smernice za vključevanje meščanov v valorizacijo stavb kulturne dediščine.

Dokumente je z namenom spodbujanja (ponovne) rabe stavb kulturne dediščine z vsebinami s področij kulturnih in kreativnih industrij v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem pripravilo deset partnerjev iz sedmih srednjeevropskih držav v okviru programa Interreg Srednja Evropa. Na dogodku so bili predstavljeni tudi primeri in izkušnje, kaj vse je potrebno načrtovati in izpolniti, da lahko pride do uspešnega sodelovanja z upravljavcem.

Da so partnerji priročnika in smernice kar najbolj približali tistim, katerim so namenjeni – upravljavcem in lastnikom stavb kulturne dediščine, je bilo vključevanje obeh ciljnih skupin bistvenega pomena. Poleg njih pa tudi uporabnikov in obiskovalcev teh stavb. Tako so bile v pripravo aktivno vključene različne javnosti – prebivalci mest in zainteresirana javnost, kreativni sektor, različne strokovne inštitucije, upravljavci in lastniki kulturne dediščine ter pripravljavci politik, ki so tako ali drugače povezane s kulturno dediščino. Ob tem so bile izvedene številne aktivnosti in raziskave, v okviru katerih so bili identificirani inovativni, ponovljivi in vzdržni javno – zasebni sodelovalni modeli upravljanja opuščenih zgodovinskih znamenitosti, prepoznanih kot kulturna dediščina. Zelo pomembno je namreč, da so te stavbe ustrezno renovirane in dobro upravljane, da imajo zanimive vsebine, ki pritegnejo različne obiskovalce.

Model upravljanja, ki je del priročnika, bodo partnerji testirali preko pilotnih projektov v osmih srednjeevropskih mestih. V Ljubljani je izbrana lokacija pilotnega projekta Vodnikova domačija v Šiški – rojstna hiša Valentina Vodnika, avtorja prve slovenske slovnice, pesnika, duhovnika in publicista. Vodnikova domačija – Hiša branja, pisanja in pripovedovanja že sedaj deluje kot kulturno središče, ki ponuja raznovrstne programe za odrasle in otroke. RRA LUR bo sodelovanju z zavodom Divja misel, upravljavcem Vodnikove domačije, junija letos vzpostavil Prostor za pisanje (Writers’ Hub), ki bo prinesel nove vsebine in programe, povezane s pisanjem, prevajanjem, založništvom in sorodnimi kulturnimi vsebinami (npr. delavnice, spletni tečaji, usmerjevalni in mentorski programi za pisce različnih zvrsti besedil). Pričakujemo, da bo pilotni projekt prinesel ugotovitve, kako vzpostaviti prostor za pisanje, kako upravljati stavbe kulturne dediščine in pri tem ustvarjati doda(t)no vrednost. Celoten proces bo koristen tudi za druga srednjeevropska mesta, saj se lastniki in upravljavci stavb kulturne dediščine pogosto srečujejo s podobnimi izzivi – kako v stare stavbe naseliti nove, sodobne vsebine.

V nadaljevanju projekta  so predvidene  tudi druge aktivnosti za še bolj učinkovito oživljanje stavb kulturne dediščine. Vzpostavljena bo spletna aplikacija za vključevanje deležnikov, ki bo omogočila vzpostavitev mreže med upravljavci iz KKI, javno upravo, meščani in drugimi deležniki na lokalni in nadnacionalni ravni, s ciljem aktivne udeležbe pri prepoznavanju podizkoriščenih stavb kulturne dediščine in oblikovanju vsebin zanje. V pripravi so tudi model usposabljanja za upravljanje stavb kulturne dediščine ter konkretna usposabljanja, namenjena zaposlenim v javni upravi, ki so odgovorni za stavbe kulturne dediščine, upravljavcem stavb ter menedžerjem pilotnih projektov. Namen tovrstnih izobraževanj je predvsem izboljšanje upravljanja in trajnostnega vrednotenja stavb kulturne dediščine.

V drugem delu dogodka je Jerneja Batič iz Oddelka za kulturo MOL predstavila še primere dobrih praks pri upravljanju kulturne dediščine z različnimi oblikami sodelovanja, ki jih omogoča zakonodaja v Sloveniji. V zadnjih nekaj letih je Ljubljana uspešno vzpostavila Kinodvor, in Arheološki park Emona, obnovila Plečnikovo hišo ter Švicarijo, ki je postala rezidenčni center za umetnike, trenutno pa potekata revitalizaciji nekdanje Tovarne Rog in Cukrarne. S kakšnimi izzivi se srečujejo upravljavci stavb kulturne dediščine, kaj loči uspešne primere revitalizacije stavb kulturne dediščine od neuspešnih, kako pomemben je dober poslovni model, pa je na podlagi svojih bogatih izkušenj sodelovanja s Historic England in Heritage Lottery Fund povedal Toby Ebbs, samostojni svetovalec za kulturno dediščino iz Velike Britanije.

Priročnik za upravljanje stavb kulturne dediščine, Priročnik o politikah za revitalizacijo opuščenih stavb kulturne dediščine v srednjeevropskih mestih in Smernice za vključevanje meščanov v valorizacijo stavb kulturne dediščine so objavljeni na spletni strani rralur.si/projekti/forget-heritage/