• Domov   |  
• novice   |  
• DiversE: Energetska izraba travne biomase z Ljubljanskega barja – ekonomski vidik in zakonodajni okvir

DiversE: Energetska izraba travne biomase z Ljubljanskega barja – ekonomski vidik in zakonodajni okvir

• 1. 4. 2026

V marcu so na drugem dogodku slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE so deležniki razpravljali o možnostih trajnostne rabe biomase iz pozne košnje na Ljubljanskem barju. V ospredju so bili ekonomski in regulatorni vidiki energetske izrabe ter alternativne možnosti snovne izrabe. Razprava je poudarila potrebo po jasnih poslovnih modelih, ustrezni zakonodaji in tesnejšem sodelovanju med ključnimi akterji.

Drugi dogodek slovenskega fokusnega laboratorija (t. i. Focus Lab) v okviru pilotnih aktivnosti projekta DiversE, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je potekal 24. marca 2026 v Tehnološkem parku v hibridni obliki. Tak način izvedbe se je izkazal kot učinkovit za vključevanje širšega kroga deležnikov. Uporaba pristopov in orodij odprtega dialoga (t. i. Open Dialogue Toolkit), ki jih razvijajo in testirajo partnerji projekta DiversE, je omogočila aktivno sodelovanje, izmenjavo mnenj in strukturirano razpravo med udeleženci.

Na srečanju so sodelovali predstavniki različnih zavarovanih območij – Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Radensko polje, Notranjskega regijskega parka in Kozjanskega regijskega parka. Pridružili so se tudi strokovnjaki iz raziskovalnih institucij (Kemijski inštitut, Fakulteta za strojništvo), predstavniki lokalnih akcijskih skupin (LAS) s podeželja, predstavnik kmetov z Ljubljanskega barja, predstavnica območne Kmetijsko-gozdarske zbornice, predstavnica območne Gospodarske zbornice ter predstavniki podjetij iz področja energetike.

Srečanje je bilo namenjeno nadaljevanju razprave o možnostih trajnostnega upravljanja in izrabe travne biomase, ki nastaja kot rezultat naravovarstvenega ukrepa pozne košnje. Prvi dogodek na to temo je potekal februarja 2026, kjer so bili predstavljeni preliminarni rezultati analize biomase (kemijska sestava, vsebnost vlage, kurilna vrednost ipd.) iz KPLB, deležniki pa so predstavili tudi svoje izkušnje in izzive pri upravljanju biomase. Tokratni dogodek se je osredotočil na ekonomski in zakonodajni vidik poslovnega načrta JZ KPLB za energetsko izrabo biomase iz pozne košnje. Predstavljene so bile tudi nekatere perspektivne možnosti snovne izrabe biomase (npr. biooglje).

Ekonomski vidik energetske izrabe travne biomase

V ospredju razprave je bila (tehno-)ekonomika energetske izrabe travne biomase, saj ta predstavlja potencialen lokalni vir bioenergije, vendar njena izraba zahteva celovit razmislek o tehnologiji, logistiki in investicijah. Izpostavljeno je bilo, da kurjenje takšne biomase ni enostavna rešitev, temveč zahteva organiziran sistem zbiranja, transporta, sušenja, skladiščenja ter ustrezno tehnologijo za zgorevanje.

Zgorevanje travne biomase prinaša različne tehnične izzive, kot so višja vsebnost pepela, emisije delcev ter nalaganje in korozija, zato je potrebna ustrezna zasnova kotla in sistemi za čiščenje dimnih plinov. Vzpostavitev takšnega sistema pomeni tudi precejšnjo začetno investicijo v infrastrukturo.

Večja razpoložljiva količina biomase (goriva) bi pomenila boljšo ekonomiko, tj. krajšo dobo vračanja investicije, hkrati pa tudi večjo proizvodnjo toplote. Izziv se tako kaže v iskanju odjemalcev presežne toplote, npr. prek sistemov daljinskega ogrevanja. Cena toplote pomembno vpliva na dobo vračanja investicije, zato je ključnega pomena zagotoviti stabilen odjem toplote skozi celotno obdobje obratovanja.

Izbira lokacije toplotnega sistema je zato ključna, predvsem z vidika bližine potencialnih odjemalcev. Naslednji korak je konkretizacija projekta energetske izrabe biomase – pridobitev konkretnih ponudb za tehnološke rešitve ter vzpostavitev dialoga z občinami oziroma lokalnimi skupnostmi kot potencialnimi odjemalci toplote in investitorji.

Pravni in regulatorni okvir energetske izrabe travne biomase

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi regulatornim vidikom. Predvideni sistem ogrevanja bi glede na svojo velikost oziroma moč praviloma presegal okvir malih kurilnih naprav (v skladu z Uredbo o emisiji snovi iz malih kurilnih naprav, < 500 kW).

Travna biomasa kot surovina za energetsko izrabo sicer ni izrecno opredeljena v zakonodaji, vendar je posredno zajeta v širših kategorijah biomase, pri čemer ostajajo določene pravne in izvedbene nejasnosti. Te bi bilo smiselno razjasniti v sodelovanju s pristojnimi institucijami na ravni projekta DiversE.

Emisije so pri travni biomasi praviloma višje kot pri lesni biomasi, zlasti glede prašnih delcev, kar pomeni potrebo po dodatnih ukrepih, kot so sistemi za odstranjevanje trdnih delcev, za doseganje zakonsko določenih mejnih vrednosti emisij.

Pomanjkanje podrobnejših predpisov je prisotno tudi na področju ravnanja s pepelom. Odsotnost meril za prenehanje statusa odpadka pomeni pravno negotovost pri njegovi uporabi. Primeri dobrih praks iz tujine (npr. Nemčija) kažejo, kako je mogoče to področje sistemsko urediti.

Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) odpadki prenehajo biti odpadki, ko so ustrezno predelani in izpolnjujejo štiri ključne pogoje: imajo jasno namensko uporabo, zanje obstaja trg ali možnost lastne uporabe, ustrezajo tehničnim zahtevam ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali okolje.

Pri pepelu, ki nastane pri sežigu travne biomase, so prvi trije pogoji praviloma že izpolnjeni. Več odprtih vprašanj ostaja pri četrtem pogoju – dokazovanju neškodljivosti. Čeprav dosedanje analize (npr. vsebnosti težkih kovin) kažejo na nizko tveganje, so za dokončno potrditev potrebne dodatne raziskave.

Možnosti snovne izrabe in zaključki

Analiza biooglja iz travne biomase KPLB je pokazala primerljive ali celo boljše fizikalno-kemijske lastnosti v primerjavi z običajnim travniškim bioogljem: visoko stopnjo karbonizacije, dobro energijsko vrednost (~30 MJ/kg) ter nizko vsebnost težkih kovin.

Lastnosti kažejo na učinkovito toplotno pretvorbo, dobro obstojnost v tleh in potencial za dolgoročno vezavo CO₂. Poleg tega dobra sposobnost zadrževanja vode, ustrezen pH in druge lastnosti potrjujejo primernost biooglja za izboljšanje tal.

Travinja kot surovina vsebuje pomembne deleže celuloze, hemiceluloze in lignina, kar potrjuje potencial za razvoj trajnostnih verig dodane vrednosti.

Kot smiselna se kaže kombinacija različnih načinov rabe biomase, pri čemer energetska izraba ostaja ena izmed pomembnih možnosti. Za učinkovito ekonomiko je ključno povezovanje deležnikov, nadaljnje pilotno testiranje rešitev ter priprava jasnih poslovnih modelov, ki bodo podprli investicijske odločitve.

Pri načrtovanju je nujno upoštevati trajnostne zahteve EU, zlasti Direktivo (EU) 2023/2413, ki določa pogoje za trajnostno rabo biomase ter omejitve glede emisij in varovanja travišč.

Kot pomemben rezultat razprav v okviru obeh dogodkov slovenskega fokusnega laboratorija projekta DiversE je bila izpostavljena pobuda za ustanovitev strokovne delovne skupine. Ta bi pripravila poglobljeno analizo potreb in možnosti izrabe biomase iz pozne košnje na ravni Slovenije ter oblikovala predloge za konkretne, ekonomsko vzdržne poslovne modele. JZ KPLB bo kot glavni pobudnik prevzel koordinacijo in nadaljnje korake pri vzpostavitvi in delovanju te strokovne delovne skupine.

Strokovno povzela: Jasna Možina (JZ KPLB)