• RCM LUR   |  
• Novice   |  
• Urbanizem in javno zdravje z roko v roki

Urbanizem in javno zdravje z roko v roki

• 30. 1. 2026

Povezovanje prostorskega načrtovanja in javnega zdravja je ključno za soustvarjanje trajnostnih in zdravih bivalnih okolij. To povezovanje se vse bolj uresničuje že v fazi načrtovanja prostora, predvsem z vključevanjem zelene infrastrukture, ki pozitivno vpliva tako na kakovost bivanja kot na zdravje prebivalcev. Prav o vlogi urbanizma, zelenih površin ter javnega in planetarnega zdravja v mestih je tekla razprava na januarskem srečanju oblikovalcev politik, predstavnikov akademskega sveta in prakse v Ljubljani, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika Regijskega centra mobilnosti Ljubljanske urbane regije. Dogodek z naslovom »Narava nas zmiga! Zelena mesta za aktivno življenje« je potekal v obliki laboratorija za politike (policy lab) v organizaciji European Urban Knowledge Network (EUKN) in Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).

Udeleženci so skozi predstavitve, pogovore in primere dobrih praks iz evropskega okolja dobili vpogled v naravi prijazne pristope v urbanizmu in prostorskem načrtovanju, ki spodbujajo bolj aktiven in z naravo povezan življenjski slog ter izboljšujejo blaginjo prebivalcev.

Strokovni del dogodka je odprl Mark Nieuwenhuijsen, direktor za urbano načrtovanje, okolje in zdravje pri Barcelona Institute for Global Health (ISGlobal). Opozoril je na vse večjo tekmovalnost za uporabo še prostih površin v mestih, pri čemer so zelene površine pogosto pod največjim pritiskom. Hkrati pa imajo prav te dokazano številne pozitivne učinke na zdravje: spodbujajo telesno dejavnost, ugodno vplivajo na duševno zdravje, zmanjšujejo učinke urbanega toplotnega otoka ter prispevajo k manjši umrljivosti zaradi večje prometne varnosti, nižjih toplotnih obremenitev in boljše kakovosti zraka. Kot primera dobre prakse je izpostavil koncept barcelonskih superblokov, kjer se z omejevanjem motornega prometa ustvarjajo novi zeleni in skupnostni prostori, ter pravilo »3–30–300«. To določa, da bi moral vsak prebivalec iz svojega doma videti vsaj tri drevesa, živeti v okolju z najmanj 30-odstotnim deležem zelenih površin in imeti urejen park oddaljen največ 300 metrov. Kljub temu danes kar 60 % prebivalcev večjih mest nima ustreznega dostopa do zelenih površin ali pa so te preveč oddaljene za vsakodnevno uporabo.

Z naraščajočo urbanizacijo se globalno povečuje tudi pojavnost kroničnih bolezni, zato bi moralo urbano načrtovanje – kot na primer v mestu Utrecht – sistematično izhajati iz zdravstvenih politik, ki v ospredje postavljajo javno zdravje. O novi paradigmi na tem področju je spregovorila Tjaša Knific z Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Predstavila je koncept ¨24-urnega gibalnega vedenja¨, ki poudarja ravnotežje med tremi ključnimi vsakodnevnimi vedenji: telesno dejavnostjo, sedentarno vedenje in spanjem. Zdrav dan tako ni zgolj aktiven, temveč tudi uravnotežen. Ker so ta vedenja časovno povezana – več časa, namenjenega eni dejavnosti, pomeni manj časa za drugo – je pomembno, da jih obravnavamo celostno.

NIJZ je v ta namen pripravil prve nacionalne smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih, ki priporočajo najmanj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden, največ 7 ur sedentarnega vedenja na dan (ob rednih prekinitvah) ter med 7 in 9 ur kakovostnega spanja. Predavateljica je poudarila, da so vedenjski vzorci močno odvisni od okolja, v katerem živimo, ter da imajo odločitve prostorskih načrtovalcev neposreden vpliv tudi na kakovost spanca in splošno zdravje prebivalcev.

Sledila je okrogla miza s krajšimi predstavitvami, posvečenimi oblikovanju in izvajanju rešitev, ki povezujejo urbane zelene površine in zdravje. Svoje izkušnje in ugotovitve so predstavili mag. Ina Šuklje z Urbanističnega inštituta RS, Marju Prass z Univerze v Lahtiju (Finska), Mario Balzan, ustanovitelj podjetja Ecostack Innovations (Malta), ter Dan Kollár, predsednik slovaške nevladne organizacije Cyklokoalícia.

Dogodek se je zaključil z delavnicami, v okviru katerih so udeleženci skupaj prepoznavali ključne izzive in možne rešitve na področju povezovanja urbanizma, zelenih površin in javnega zdravja. Zaključki posameznih delovnih skupin bodo neposredno prispevali k oblikovanju vsebinskega okvira konference HEPA Europe 2026, ki bo med8. in 10. septembrom potekala v Ljubljani.