• Domov
• Novice
• RRA LUR aktivna na 16. slovenskem kongresu o prometu in prometni infrastrukturi SKOPPI

RRA LUR aktivna na 16. slovenskem kongresu o prometu in prometni infrastrukturi SKOPPI

• 24. 10. 2024

Na tradicionalnem bienalnem srečanju slovenskih in tujih strokovnjakov, ki delujejo na področju prometne infrastrukture, prometa in logistike, podeljena tudi priznanja za posebne dosežke in življenjsko delo, ki jih Združenje za promet in prometno infrastrukturo Slovenije podeljuje posameznikom, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke.

Včeraj se je v Portorožu pričel eden izmed največjih dogodkov gradbene in prometne stroke v Sloveniji – 16. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi (SKOPPI). Uvodoma je Evstahij Dermota, predsednik organizacijskega odbora, izpostavil, da je bila organizacija tokratnega dogodka velik izziv, saj so Slovenijo v času priprav prizadele poplave, ki so močno poškodovale tudi prometno infrastrukturo, med drugim občutno upočasnile gradnjo 3. osi med severom in jugom države, po drugi strani pa je potekala intenzivna gradnja 1. tira med Divačo in Koprom ter 2. cevi karavanškega predora. Logična izbira tokratne teme kongresa je bila torej odpornost prometnega sistema in prometne infrastrukture, saj le ta lahko prispeva k večji varnosti, zanesljivosti in trajnostnosti prometnih storitev ter zmanjšuje vpliv nepredvidljivih dogodkov na mobilnost in gospodarstvo.

Kongresa se je v imenu Ministrstva za infrastrukturo, pod pokroviteljstvom katerega kongres poteka, udeležila tudi mag. Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za ceste in cestni promet. Izpostavila je, da ima Slovenija dobro razvejano infrastrukturo državnih in občinskih cest, kjer je največji fokus na obnovi in vzdrževanju, s ciljem zagotoviti dobro prometno povezljivost, ki je pogoj tako za uspešen gospodarski razvoj kot kakovost bivanja državljank in državljanov. Kot dva trenutno najpomembnejša projekta je predstavila že omenjeni izgradnji 3. razvojne osi in 2. predora Karavank. Na ministrstvu se zavedajo, da je izrednega pomena tudi podpora trajnostni mobilnosti, če želimo zmanjšati ogljični odtis in še izboljšati uporabniško izkušnjo v prometu. Razvoj trajnostne mobilnosti je primarno v domeni Ministrstva za okolje, podnebje in energije, državni sekreter Uroš Vajgl pa je ob tem povedal, da sta prav mobilnost in promet ključna dejavnika za delovanje naše družbe in gospodarstva v skoraj vseh segmentih.

Dogodek so obogatile številne predstavitve in okrogle mize. Na okrogli mizi z naslovom Kako izvesti zeleni prehod na področju prometa, ki jo je vodil Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko, je sodelovala tudi mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. S sogovorniki z nacionalnega nivoja in različnih strokovnih institucij so obravnavali problematiko neuravnoteženega izvajanja prometne politike v zadnjih desetletjih. Soočamo se s posledicami pomanjkanja vlaganj v železniško infrastrukturo in izrazitega zapostavljanja sistema javnega potniškega prometa. Tudi prostorski razvoj je sledil neposrečeni politiki koncentracije delovnih mest in storitev, ob tem pa razpršenega poseljevanja, kar dodatno povečuje pritisk na ceste. Okrogla miza je potekala z zavedanjem, da je sprememba nujna, saj so podnebne spremembe že tukaj in so močno zaznamovale tudi Slovenijo – lanske poplave so denimo povzročile za kar 3 milijard škode – opominjajo pa na nujnost izgradnje odporne infrastrukture. Promet ima pomembno vlogo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu predvsem na področju zmanjševanja emisij. Pri tem bodo biogoriva in e-mobilnost lahko ključnega pomena, prav tako razvoj hitrih in kakovostnih kolesarskih povezav ter uporabniku prijaznega in integriranega javnega potniškega prometa, ki bo omogočal enostavno prehajanje med različnimi oblikami prevoza. Največje učinke pa bo imelo skladno prostorsko in prometno načrtovanje, ki mora zmanjšati povpraševanje po potovanjih.

Druga okrogla miza Prometna infrastruktura Slovenije – kje bi morali biti, kje smo in kam gremo, ki je potekala pod vodstvom mag. Gregorja Ficka, direktorja direktorata za Gradbeništvo pri GZS, je združila strokovnjake prometne in urbanistične stroke, ki so ponudili drug pogled in razpravljali o nuji po izboljšanih cestnih povezavah na obremenjenih odsekih, problematizirali so tudi dolgotrajnost izvedbe prometnih projektov zaradi procesnih zahtev, ki zavlečejo izvedbo nujnih posegov tudi za več kot desetletje in hromijo razvoj učinkovitega omrežja. Vsekakor pa se strinjajo, da je železniški promet izredno pomemben in soglašajo, da je potrebno z investicijami v železnice nadaljevati.

Eno izmed panelnih razprav naslednjega dne je moderiral Matej Gojčič z RRA LUR, ob tem pa predstavil regijsko načrtovanje prometa in prostora. Regionalne agencije bodo namreč, s sodelovanjem občin in države, osrednji akterji priprave regijskih prostorskih načrtov ter regijske celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije. Predstavil je tudi cilje in namen delovanja Regijskega centra mobilnosti RCM LUR, ki so ga pred nekaj meseci pod okriljem agencije ustanovili s pomočjo kohezijskih evropskih sredstev in bo skrbel za premišljeno in več-nivojsko medobčinsko prometno povezovanje.

Kongres bo trajal vse do petka, 26. oktobra.