Dostopnost spletišča   Ctrl + U

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+S Prikaže kontaktni obrazec
  • Ctrl+Alt+N Prikaže prijavni obrazec za novice
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje

Javna razprava o poplavah in problematiki upravljanja z vodami

V četrtek, 20.11.2014, je bila organizirana javna razprava o poplavah in problematiki upravljanja voda, ki se je udeležilo več kot dvesto predstavnikov strokovne in druge zainteresirane javnosti. Namen razprave je bil interdisciplinarno problematizirati spopadanje s poplavami in ponuditi priložnost za javno izmenjavo mnenj, stališč in razmislekov.

Organizatorji so izhajali iz prepričanja, da je v danih razmerah nujno treba dvigniti splošni nivo razumevanja kaj se nam dogaja, kakšni ukrepi so potrebni in možni ter kakšna je pri poplavni problematiki vloga posameznika, strok, občin in države. Veliko govorcev je menilo, da so  potrebne spremembe prioritet na področju upravljanja z vodo in tudi v organizaciji upravljanja z vodami. Več jih je tudi  poudarilo, da morajo biti tako ukrepi za zmanjševanje posledic poplav, kot tudi suš, ki najbolj vznemirijo javnost, le del sistema celovitega upravljanja z vodami.

Izpostavili so tudi povezavo med rabo prostora in poplavami ter opozorili na posledice odločitev, ki se ne ozirajo na delovanje vode v prostoru. Prostorski načrtovalci so posebej izpostavili, da je v prihodnosti za bolj učinkovito spopadanje s poplavami enako kot za optimalno upravljanje z vodami na sploh, treba ponovno začeti uporabljati prostorsko načrtovanje, ki mu je zato treba priznati vlogo v sistemu upravljanja in dvigniti kredibilnost. Zagotoviti je treba, da se prav na vsak poseg v vodo  gleda celovito, z vidika vodnega toka, vodne narave in dejavnosti v obvodnem prostoru.

Na dogodku je v imenu interdisciplinarne skupnosti, ki se dotika upravljanje z vodo, spregovorilo skoraj štirideset udeležencev. Govorci so vsak po svoje opozorili na vidike poplav, razloge za njihov nastanek in dali vrsto pobud in predlogov:

– odgovornost politike za razmere;
– poplave niso izključno vodarski problem, ampak so predvsem prostorski problem;
– poplave so samo en vidik upravljanja z vodami, obravnavati jih je treba v kontekstu celovite vodne politike;
– javnost je treba vključiti v pripravo nove vodne politike in ukrepov za njeno izvajanje;
– nedvoumno je treba opredeliti vlogo vseh deležnikov, od države, do občin, strokovnih služb in državljanov v spopadanju s poplavami;
– učinkovito je lahko samo celovito urejanje povodja zato je treba takoj prekinit prakso parcialnih (zamejenih z občinskimi mejami) rešitev in zagotoviti izdelavo strokovnih podlag za povodja, ki bodo podprle sodelovanje države in občin ter zagotovile vzajemno usklajeno izvajanje ukrepov;
– vzdržnost investicij protipoplavnih ukrepov je pomembno ocenjevati tudi z vidika vzdrževanja;
– zagotoviti je treba delujoč sistem vzdrževanja (nadzor, odgovornost, organiziranost);
– uravnotežiti je treba vložke v protipoplavne ukrepe (preventiva) z vložki v sanacijo (govori se o vložkih države, manj o vložkih občin, medtem ko so vložki državljanov, ki so neposredno prizadeti, popolnoma prezrti).

Razpravo so pripravili Društvo vodarjev Slovenije v sodelovanju z društvi Slovensko društvo za zaščito voda, Slovensko društvo za velike pregrade, Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov, Slovensko meteorološko društvo, Slovensko sociološko društvo in Slovensko politološko društvo, skupino Odgovorno do prostora! in Inženirsko zbornico Slovenije.