Zelena infrastruktura igra vse pomembnejšo vlogo pri razvoju mest
V Ljubljani je med 11. in 13. septembrom v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) potekalo drugo strokovno srečanje partnerjev in deležnikov projekta PERFECT (Načrtovanje za okolje in učinkovito rabo virov evropskih mest), katerega osrednji namen je izboljšati izvajanje regionalnih razvojnih politik na področju varstva in razvoja zelene infrastrukture. Tekom projekta bodo partnerji, ki prihajajo iz sedmih evropskih držav (Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije, Italije, Slovaške, Madžarske in Slovenije), identificirali, analizirali ter prenesli dobre prakse in pozitivne izkušnje politik v glavne programe strukturnih skladov. Projekt bo ob koncu postregel z izdelano strategijo razvoja zelene infrastrukture v regiji, katere sestavni del bodo tudi akcijski načrt in priporočila oziroma smernice za sofinanciranje investicij v zeleno infrastrukturo iz evropskih virov.
Udeležence je uvodoma pozdravil podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, ki jim je izrekel dobrodošlico v najbolj varnem in zelenem evropskem mestu, ob tem pa izpostavil, da mesto že vrsto let prepoznava potencial zelene infrastrukture in implementira uspešne ukrepe, ki so pripomogli tudi k nazivu Zelena prestolnica Evrope 2016. Skrb za čistočo, urejenost in ozelenitev javnih površin je namreč ena izmed prioritet Ljubljane. Ta se ponaša s kar 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca, iz degradiranih urbanih površin pa so ves čas v nastajanju nove. Primere dobrih praks, kot so ureditev nabrežja Ljubljanice, RIC Sava in Šmartinski park, so si partnerji in deležniki ogledali na študijskih ogledih.
Velik potencial na področju zaščite in razvoja zelene infrastrukture so prepoznali tudi v RRA LUR, ki je slovenski partner v projektu. Direktorica mag. Lilijana Madjar je poudarila, da je ena izmed osrednjih nalog agencije predvsem skladen regionalni razvoj, zato je izboljšanje regionalnih razvojnih politik na področju zelene infrastrukture, ki lahko bistveno pripomore k višji kvaliteti bivanja, ustvarjanju dobrih pogojev za rast gospodarstva in dvigu konkurenčnosti regije, ključnega pomena. Ukrepi zelene infrastrukture lahko namreč zagotovijo pomembne okoljske, gospodarske in socialne koristi, zato bo RRA LUR v okviru projekta PERFECT tudi izdelala strategijo razvoja zelene infrastrukture v regiji.
Priznana okoljska ekonomistka Ece Ozdemiroglu, članica Odbora za podnebne spremembe Velike Britanije, je v prvi vrsti opozorila, da evropske države premalo spodbujajo rast zelene infrastrukture v urbanih območjih, zaradi česar se znatno zmanjšuje kakovost zraka in vode, kar vpliva na slabše zdravstveno stanje populacije in posredno na višje stroške vezane na bolniške odsotnosti. Pomanjkanje ukrepov zelene infrastrukture bistveno vpliva tudi na občutljivost na podnebne spremembe in njihove posledice, kot so pogoste ekstremne vremenske razmere – poplave, toča in neurja, ki praviloma povzročajo izredno visoke materialne stroške. Zelo malo verjetno je, da bi v prihodnje uspešna gospodarstva lahko ohranila stabilnost in nadaljevala svojo rast brez uvajanja ukrepov zelene infrastrukture in uporabe zelenih tehnologij, je še poudarila. V svoji predstavitvi pa je udeležence seznanila tudi s pomembnostjo ocene skupne ekonomske vrednosti zelene infrastrukture. Človeški obstoj, zdravje in tudi sreča, so odvisni od naravnega okolja. Toda, kadar se odločamo, kako bomo z okoljem ravnali, pogosto ne upoštevamo vseh njegovih dimenzij in njegovih različnih vrednosti. Namesto tega se osredotočamo na kratkoročne finančne dobičke. Ekonomsko vrednotenje je način, kako razumeti, koliko so različne koristi zelene infrastrukture pomembne in vredne posamezniku in tudi družbi kot celoti. Ocena skupne vrednosti prispeva k našemu razumevanju, kako se odločiti in kako odločitve, ki smo jih sprejeli, vplivajo na naše zdravje, dobrobit in blaginjo. Ocena ekonomske vrednosti ukrepov zelene infrastrukture je zato eden izmed ključnih elementov pri načrtovanju njenega razvoja. Pri tem pa je potrebno poudariti, da ekonomska vrednost zelene infrastrukture še zdaleč ni enaka njeni ekonomski ceni.
Strokovnemu delu so sledile delavnice, kjer so udeleženci izmenjevali izkušnje, ki jih imajo pri ustvarjanju uspešnih mest zasnovanih z vključevanjem zelene infrastrukture. Poleg tega so se preizkusili v osnovnih konceptih načrtovanja razvoja mest in spremljajoče zelene infrastrukture, ki zagotavlja bolj kakovostno bivalno okolje in opravlja različne funkcije, na primer povezuje dele mesta med seboj, blaži negativne vplive prometne infrastrukture, nudi prostore druženja za lokalne skupnosti ter povečuje odpornost mesta na podnebne spremembe.
