Študija plovnosti reke Ljubljanice prejela priznanje Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja
V mescu oktobru je v organizaciji Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) potekala tradicionalna razglasitev in podelitev strokovnih priznanj Zlati svinčnik, ki ga je letos na področju prostorskega načrtovanja prejela tudi Študija plovnosti reke Ljubljanice. To je za Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) izdelalo projektantsko podjetje Locus d.o.o.
Zlati svinčnik predstavlja priznanje za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, katere namen je predvsem promovirati kakovostno arhitekturo in ureditve odprtega prostora širši javnosti ter dvigati zavest o kulturni in ustvarjalni razsežnosti projektiranja in prostorskega načrtovanja. Priznanja prejmejo projekti, ki ustvarjajo kvalitetni prispevek h grajenju lokalnega okolja.
Potenciale reke Ljubljanice so že v letu 2011 prepoznale Mestna občina Ljubljana ter občine Vrhnika, Borovnica in Brezovica, ki so pod okriljem RRA LUR pristopile k skupnem projektu priprave načrta urejanja plovne poti in pristanov od Vrhnike do zapornice Moste. Njihove ambiciozne načrte, ki so obsegali celoten sistem urejanja plovbe po reki Ljubljanici, plovno pot, objekte namenjene plovni poti in njenemu vzdrževanju, označbe pomembnejših križišč in njihovo ureditev je v dokument, ki bo predstavljal temelj za vse nadaljnje projekte, je v študijo uspešno umestila številčna ekipa strokovnjakov s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva ter biologije.
Kot je zapisala mednarodna komisija, sestavljena iz strokovnjakov na področju prostorskega načrtovanja, reka Ljubljanica pomembno opredeljuje prostor širšega območja Ljubljane. Za ohranjanje te njene zgodovinske vloge sta pomembna preseganje mej mesta in razumevanje reke kot hrbtenice prostora. Večplastna obravnava reke temelji na načelih integralnega načrtovanja, saj študija z interdisciplinarno skupino in pristopom k delu enakovredno, celovito in sistematično obravnava vse tri stebre trajnostnega razvoja: prostor in okolje, družbo ter gospodarstvo. Družbo upošteva z usklajevanjem različnih interesov raznovrstnih uporabnikov ter prevajanjem zakonskih in varnostnih zahtev ali omejitev. Gospodarstvo proučuje s preverjanjem finančnega vidika in možnosti razvoja. Okolje obravnava z vidika naravovarstvenih prednosti in omejitev. Predstavljeni prostorski del pa ob upoštevanju vseh naštetih danosti in omejitev proučuje še z vidika mogoče rekreacijske in turistične rabe prostora ob reki in na njej. Na celotnem toku od Maroltovega izvira na Vrhniki do Ambroževega trga v Ljubljani zadržano niza in povezuje raznovrstne vsebine, pomembne za plovnost reke: marino s spremljevalnimi vsebinami ter povezave za pešce in kolesarje vzdolž reke in čez njo (pešpot pod obstoječim železniškim mostom, splav za prečkanje reke, privezi za čolne). Tako združuje in nadgrajuje obstoječe in nove rabe ob reki ter v njenem okolju, omogoča razvoj, hkrati pa zagotavlja ohranjanje obstoječih prednosti. Zato je predstavljena študija dobra strokovna podlaga za nadaljnje prostorsko načrtovanje.
Foto: Iztok Dimic