Smer: ZELENO – Strategija razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji
V okviru projekta PERFECT je v mesecu decembru 2017 potekala že druga delavnica, tokrat z naslovom Smer: ZELENO, na kateri smo skupaj z udeleženci – predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, občin, krajinskega parka in različnih raziskovalnih institucij postavili temelje za oblikovanje strategije varstva in razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji (LUR).
Uvodoma je Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), predstavil nekatera dejstva vezana na stanje v regiji, kjer imamo še vedno dobro ohranjeno naravo in kakovostno bivalno okolje, ki pa ju prepogosto jemljemo za samoumevne. Regija se ponaša s številnimi naravnimi viri, ki so v dobrem stanju (pitna voda, gozdovi, kmetijska zemlja), so pa zaradi različnih pritiskov in nasprotujočih se interesov ogroženi in jih je nujno potrebno zaščititi. Pomembno vlogo pri tem predstavlja strategija kot skupen okvir delovanja regije, ki bo vsebovala akcijski načrt z opredeljenimi ukrepi in tudi že konkretnimi projekti, služila pa bo tudi kot podlaga za pripravo regionalnega prostorskega plana. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi to, da utemeljitev potrebnosti projekta v strateškem dokumentu in zgodnja opredelitev projekta omogočata lažje pridobivanje sredstev za njegovo realizacijo. Poleg tega lahko strategija koristi tudi občinam pri pripravi in prenovi njihovih OPN ter izdelavi morebitnih lokalnih strategij razvoja zelene infrastrukture ali strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Sledila je predstavitev možnosti financiranja projektov zelene infrastrukture iz evropskih strukturnih skladov in drugih virov, kar je med udeleženci vzbudilo veliko zanimanja. Tako se lahko zelena infrastruktura sofinancira iz različnih prednostnih naložb Operativnega programa 2014–2020: investicije, kot so zelene strehe in fasade, je možno sofinancirati preko razpisov namenjenih energetski sanaciji stavb; vzporedno z izgradnjo kolesarske infrastrukture, ki je sofinancirana z razpisom za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnost, se lahko uredijo zelene površine, ki povečujejo njeno udobnost in varnost; v okviru vzpostavitev zadrževalnikov, katerih osnovna naloga je zadrževanje poplavnih voda, pa se lahko vzpostavijo še druge aktivnosti, kot npr. rekreacijska površina ali zbiralnik vode za namakanje oziroma za gašenje požarov.
Sledila je delavnica, ki je bila namenjena oblikovanju strateških ciljev zelene infrastrukture. Predlagani so bili možni ukrepi povezanimi s šestimi cilji – tako organizacijske kot prostorske narave. Ob tem je bilo govora tudi o dobrih praksah zelene infrastrukture kot orodja, s katerim lahko poustvarjamo naravne mehanizme in procese, ki imajo določeno funkcijo in tako prinašajo koristi. Poleg tega je bila izpostavljena vloga zelene infrastrukture pri gospodarskem razvoju, predvsem v povezavi s turizmom, pa tudi z ekološkim in sonaravnim kmetijstvom. Ena izmed ključnih ugotovitev je bila, da je pomembno opredeliti zeleno infrastrukturo kot skupni cilj, za katerega se bodo zavzemali vsi sektorji. Zelena infrastruktura glede na pogovore udeležencev ni le okoljevarstvena kategorija, temveč sega tudi na področja urejanja prostora, gospodarstva in družbenih dejavnosti. Spodbujanje razmišljanja o zeleni infrastrukturi kot o multifunkcionalni kategoriji pa je nujno za dobro razumevanje in upravljanje v prihodnosti.
Na delavnici je bil predstavljen predlog vizije razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji. Vizija bo dokončno oblikovana v nadaljnji razpravi, kamor bo vključen širši krog ključnih deležnikov.
