RRA LUR na Brdu pri Kranju zdravstvu orisal možnosti napredka v trajnostni mobilnosti
Dne 3. junija 2024 so domači in tuji strokovnjaki na Brdu pri Kranju razpravljali o možnih rešitvah za razogljičenje zdravstvenega sistema ter se seznanili s primeri dobrih praks pri nas in po svetu. V organizaciji Ministrstva za zdravje (MZ) in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je namreč v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter Institutom Jožef Stefan (IJS) potekala prva Nacionalna konferenca Zdravstvo po zeleni poti. Del te poti je tudi upravljanje mobilnosti zaposlenih, predloge in konkretne rešitve, ii jih ima zdravstvo na voljo pa je nanizala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.
Podnebne spremembe predstavljajo vse večjo grožnjo za zdravje ljudi, saj povečujejo frekvenco in intenzivnost vročinskih valov ter onesnaženost zraka in s tem povezano višjo stopnjo umrljivosti. Prav tako spodbujajo širitev okužb, ki jih povzročajo patogeni, saj višje temperature zagotavljajo bolj ugodne razmere za njihov razvoj. Izpostavljenost ultravijoličnem (UV) sevanju povečuje tveganje za razvoj vseh vrst kožnega raka. Breme bolezni zaradi podnebnih sprememb se iz leta v leto povečuje, najbolj pa je obremenjujoče za ranljive skupine prebivalstva.
Glede na trenutne politike držav sveta smo na poti do dviga globalne povprečne temperature za približno 2,7 stopinj Celzija, kar bi v Sloveniji pomenilo dvig za približno 5 stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo. Evropa bo po ekonomskih študijah sicer prizadeta relativno manj kot ostali svet, gotovo pa relativno bolj kot severnejši deli Evrope, predvsem zaradi ekstremnih padavinskih dogodkov in naše lege na stičišču toplega Sredozemlja, je poudarila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. To so podatki, ki kličejo po spremembah – tudi zdravstvenega sistema, ki globalno gledano prispeva kar 4,4 odstotka svetovnih neto emisij.
Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma poudarila, da je cilj ustvariti bolj trajnostno in odporno zdravstveno infrastrukturo, ki se bo sposobna soočiti s prihajajočimi izzivi, hkrati pa zaščititi naše zdravje. Zato so si zadali uresničitev ukrepov v zdravstvu, ki bodo prispevali k zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb:
- prehod na obnovljive vire energije in energetska učinkovitost,
- spodbujanje zdravih prehranskih navad z uporabo lokalne in trajnostno predelane hrane,
- spodbujanje uporabe trajnostnih in nizkoogljičnih farmacevtskih izdelkov,
- trajnostno ravnanje z odpadki,
- trajnostna mobilnost in
- digitalizacija v zdravstvu z uporabo telemedicine in drugih novih tehnologij.
Dodala je, da bo Ministrstvo za zdravje do leta 2031 namenilo dve milijardi evrov integralnih sredstev za investicije v zdravstvo in opozorila, da ima zdravstveni sektor pomembno vlogo pri ozaveščanju prebivalstva.
Mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je na konferenci poudaril, da razogljičenje zdravstvenega sistema ni le okoljska nujnost, temveč tudi naša odgovornost do prihodnjih generacij. Ministrstvo je dejavno v številnih iniciativah, ki podpirajo razogljičenje, te pa združujejo pod znamko Samo 1 planet. Izpostavil je, da razvijajo tudi kazalnike trajnostne gradnje, s pomočjo katerega bodo podprli zeleno javno naročanje na področju stavb.
Konference se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je ob tej priložnosti poudaril, da moramo odločno stopiti na pot zelenega prehoda in pri tem delovati premišljeno in vztrajno. Posebej je izpostavil, da je način prehranjevanja stična točka zdravstva in podnebnih sprememb. Ob zavedanju, da so predvsem naše prehranske navade tisto, kar je potrebno spremeniti, je ključna še pestra ponudba okolju prijaznejših izdelkov.
V prvem delu konference je potekala razprava o zdravstvu na zeleni poti doma in v tujini, sledil je medgeneracijski dialog o podnebnih spremembah, tretji del pa je bil posvečen pregledu zelenih praks za trajnostno zdravstvo. Direktorica Regionalne agencije Ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar je predstavila problematiko dnevnih migracij v regiji, ki je z Ljubljano kot središčem prometno najbolj obremenjeno v državi in poudarila vlogo velikih zaposlovalcev, med katere spadajo tudi zdravstvene ustanove. Prav pri njih namreč počiva potencial za spremembe potovalnih navad med zaposlenimi, ki je tolikšen, da lahko vidno vpliva na zmanjšanje količine prometa, s tem pa izpustov. Nanizala je možnosti, ki jih ima zdravstvo za povečanje trajnostne mobilnosti med svojimi zaposlenimi, ki se za posamezno organizacijo povzamejo v mobilnostnem načrtu. Poudarila je, da so prihodi na delo pomemben košček v mozaiku spreminjanja potovalnih navad, zaposleni s tem izberejo bolj zdrav način življenja, posredno »ozelenijo« svoj življenjski nazor, hkrati pa imajo moč za ozaveščanje populacije.
Vabljeni tudi k ogledu brošure Zdravstvo po zeleni poti Programska knjizica 3 junij 2024.
