Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija na seji potrdil osnutek dokumenta za pridobitev EU sredstev v višini 3,2 milijarde evrov
V Mestni hiši v Ljubljani je dne 7. oktobra 2022 potekala 4. redna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija (v nadaljevanju Razvojni svet KRZS), ki jo je kot predsednica sveta vodila mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Na seji, ki sta se ji pridružila tudi minister dr. Aleksander Jevšek in državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, mag. Marko Koprivc, je bilo podano soglasje k Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (v nadaljevanju Program) v vrednosti 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev.
Proces programiranja je po dolgotrajnem usklajevanju med različni partnerji prišel do ciljne črte. Tudi Razvojni svet KRZS je z dejstvom, da bo Slovenija pravočasno zaključila s potrditvijo dokumenta do konca leta in ne bo izgubila nobenih evropskih sredstev, izjemno zadovoljen.
Razvojni svet KRZS je podal soglasje k Programu in se seznanil s sprejetim vladnim gradivom, ki zagotavlja nacionalno financiranje v višini 828,8 milijonov evrov za njegovo izvedbo, kar za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pomeni, da ji bo v obdobju 2021 -2027 zagotovljeno nekoliko več sredstev kot v programskem obdobju 2014–2020.
Sredstva evropske kohezijske politike so v obdobju 2021–2027 na nacionalni ravni načrtovana v okviru enega Programa, v katerega so vključeni štirje skladi:
- Kohezijski sklad KS (celotna Slovenija): 718,19 milijona evrov;
- Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 1.599,79 milijona evrov;
- Evropski socialni sklad plus ESS+ (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo: 635,97 milijona evrov;
- Sklad za pravični prehod SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinjsko-Šaleško regijo): 258,72 milijona evrov. Ta sklad bo v obdobju 2021–2027 dodatno zagotavljal podporo ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, izhajajočimi iz procesa prehoda na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 ter na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050.
Program evropske kohezijske politike zasleduje zelene cilje, načelo varstva okolja, trajnostnega razvoja ter si prizadeva preprečiti oziroma zmanjšati škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice. Ukrepi so naravnani k spodbujanju in usmerjanju družbenega razvoja, ki bodo omogočali dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
