Raznolikost – priložnost v času družbenih sprememb
Danes se zaključuje triletni projekt Urban Diversity, ki ga je v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija podprl Evropski sklad za regionalni razvoj. Cilj projekta je bil na različne načine spodbuditi ter povezati migrantske kreativne podjetnike v Ljubljani in Gradcu. Projekt se je začel maja 2017, ko se je večina evropskih držav ukvarjala z vprašanji, kako v družbo in na trg dela vključiti ljudi, ki so kot begunci k nam prišli v času »Krize evropskega mejnega režima 2015-2016«. Projekt je vodil ZRC SAZU preko Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, sodelovali pa so še Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec (AWTSG) in Izobraževalna ustanova Grad Svetega Martina iz Gradca (SSM).
Uvodoma smo partnerji raziskali situacijo glede (ne)spodbujanja migrantskih podjetnikov v obeh mestih in naleteli tako na pozitivne prakse kot tudi na njihovo sistemsko diskriminacijo. Na osnovi rezultatov smo za občine, regije ter oblikovalce politik pripravili izobraževanja o možnih spodbudah migrantske ekonomije. Raziskave po svetu namreč dokazujejo, da so migrantski podjetniki bolj podjetni kot domače, lokalno prebivalstvo. V državah OECD se tako povprečno v podjetniške vode spušča 12,0% domačega prebivalstva ter 12,7% migrantov, ki s tem aktivno sodelujejo pri ustvarjanju domačega bruto proizvoda.
Migranti prispevajo tudi k ustvarjanju delovnih mest v državi gostiteljici. Samozaposleni migrant z malim ali srednjim podjetjem lahko na splošno ustvari od 1,4 do 2,1 dodatnih delovnih mest, kjer se zaposluje tudi domače prebivalstvo. Na to opozarja Sara Kekuš v publikaciji Migrent, mi pa smo podobno zaznali na Trubarjevi ulici v Ljubljani.
Še en pomemben vpliv migrantskega podjetništva je ustvarjanje novih poslovnih možnosti med državo gostiteljico in državo izvora. Skozi svoje transnacionalne mreže so migrantski podjetniki namreč veliko bolj uspešni v ustvarjanju trgovskih in drugih (poslovnih) vezi.
V okviru projekta smo tako skupaj s kreativnimi migrantskimi podjetniki vstopali v kreativne prostore v času dogodkov, kot so Mesec oblikovanja v Ljubljani in Gradcu ter omogočili mreženja, sodelovanja in skupne akcije. S pomočjo »Kreativnih vavčerjev Urban Diversity« smo jim omogočili učenje, delo in sodelovanje v prostorih so-dela (co-working) v Ljubljanski urbani regiji, v Gradcu pa so v prostorih so-dela lahko predstavljali svoje poslovne ideje potencialnim sodelavcem in financerjem. Njihovim družinam smo ponudili možnost vključevanja v družbo preko učenja in druženja v uveljavljenih izobraževalnih ustanovah. Podprli smo tudi inovativne prostore drugačnosti, kot sta Trubarjeva ulica in Gries plaz ter tudi na lokalnem nivoju spoznavali izzive, s katerimi se srečujejo migrantski podjetniki ter nagovarjali pomembnost čezmejnega sodelovanja in izmenjave idej med temi prostori.
Po zaključku projekta na spletni strani http://www.urbandiversity.eu/sl/ ostajajo vsi elaborati, strategije, materiali in spoznanja, s pomočjo katerih smo si pomagali pri izpeljavi aktivnosti. Na voljo je tudi Informacijska brošura o možnostih poslovanja migrantskih podjetnikov v Ljubljani in v Gradcu. Na Facebook profilu Urban Diversity lahko najdete mrežo institucij, ki so se v času projekta zavezale k spodbujanju migrantske ekonomije tudi v nadaljnje. Gre za občine, regionalne agencije, vladne ter nevladne ustanove in organizacije, prostore so-dela, ulice, trge ter posameznike, ki v spodbujanju kroženja idej in ljudi vidijo potencial.
Več informacij:
https://rralur.si/projekti/urban-diversity/ in http://www.urbandiversity.eu/sl/
Lepo vabljeni tudi na UD Facebook