Prepoznavamo koristi zelene infrastrukture
Konec junija je v organizaciji RRA LUR potekala prva delavnica z regijskimi deležniki na temo prednosti in koristi zelene infrastrukture. Izvedena je bila v okviru projekta PERFEC in je prva v vrsti delavnic, ki bodo vodile do oblikovanja strategije varstva in razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji.
Na delavnici, ki so se jo udeležili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, nekaterih občinskih uprav, raziskovalnih inštitucij in privatnega sektorja, je bila izpostavljena predvsem večnamenskost zelene infrastrukture, in sicer različne funkcije ter okoljske, družbene in ekonomske koristi, ki jih lahko prinaša zelene infrastruktura.
V začetku je udeležence pozdravila direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar, ki je povedala, da agencija, kot pobudnik, soustvarjalec in skrbnik trajnostnega razvoja Osrednjeslovenske regije, stremi k sodelovanju v temah in projektih, s katerimi lahko realizira najbolj napredne, primerne in izvedljive rešitve. »Velik potencial smo prepoznali tudi na področju varstva in razvoja zelene infrastrukture, zato smo skupaj z evropskimi partnerji pripravili projekt PERFECT, katerega namen je izboljšati izvajanje regionalnih razvojnih politik na tem področju. Projekt se bo, kot že samo ime pove, prizadeval, da bodo potenciali zelene infrastrukture odlično izkoriščeni«, je še dodala.
Vodja projekta PERFECT Gaja Trbižan je predstavila namen in cilje projekta ter prihodnje aktivnosti. En izmed ključnih ciljev projekta je identifikacija, analiza in prenos dobrih praks in izkušenj politik zelene infrastrukture v glavne programe strukturnih skladov. Rezultat projekta bo izdelana Strategija razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji, del strategije pa bo tudi akcijski načrt in priporočila oziroma smernice občinam za sofinanciranje investicij v zeleno infrastrukturo iz evropskih virov. Predstavljeni so bili tudi rezultati vzorčne ankete, ki je bila med slovenskimi deležniki opravljena v mesecu aprilu 2017. Ti so pokazali, da večina anketirancev vsaj delno pozna definicijo zelene infrastrukture in da prepoznavajo področje zelene infrastrukture kot pomembno za delo, ki ga opravljajo. Iz odgovorov je bilo razvidno, da je dobro poznana povezava med zeleno infrastrukturo in zdravjem ljudi in prav tako okoljski vpliv zelene infrastrukture (kot npr. zmanjševanje pregrevanja v mestih, izboljšanje kakovosti zraka ter zmanjšanje tveganja poplav). Najmanj so prepoznani gospodarski vplivi zelene infrastrukture, še posebej v povezavi z novimi naložbami in delovnimi mesti.
V nadaljevanju so strokovnjaki z Ljubljanskega urbanističnega inštituta vodili delavnico, ki se je osredotočala na prepoznavanje medsebojnih koristi zelene infrastrukture, predvsem povezave med zeleno infrastrukturo, zdravjem prebivalcev ter gospodarskimi koristmi, ki jih takšna sinergija prinaša.
Rezultati delavnice so potrdili izsledke ankete, dodatno pa so udeleženci kot eno izmed pomembnih ekonomskih koristi izpostavili tudi priložnosti za turizem in rekreacijo v naravnem okolju. Ob tem so poudarili, da se izvajanje funkcij zelene infrastrukture razlikuje tudi glede na ravni delovanja – na lokalni ravni so namreč v ospredju zlasti družbene in ekonomske funkcije, na državni pa okoljske. Pri tem se kot eden izmed izzivov za uspešno implementacijo različnih ukrepov zelene infrastrukture pojavlja predvsem nepovezanost in razdrobljenost sektorskih strategij na lokalnem in državnem nivoju ter odsotnost regionalnega nivoja, kar bi bilo moč urediti s skupno strategijo in cilji, ki jih je potrebno implementirati v relevantne sektorske strategije, za kar se bo prizadeval tudi projekt PERFECT.
