Potencial investicij z družbenim učinkom v Sloveniji
Investicije z družbenim učinkom so tako za Slovenijo kot širše relativno nov pojem oziroma pristop, ki lahko pripomore k razvoju zmogljivosti javnih in zasebnih organizacij ter prispeva k učinkovitemu reševanju naraščajočih izzivov starejših in brezposelnih mladih. Z namenom predstavitve tega koncepta in dobrih praks je RRA LUR v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja v okviru mednarodnega projekta AlpSib sredi julija v Ljubljani organizirala informativno delavnico. Velika pozornost je bila namenjena razpravi, ali v Sloveniji sploh obstaja možnost oziroma smiselnost te vsebine uporabiti na posameznih primerih. Pri tem se največji poudarek nanaša na dve skupini, in sicer starejše ter mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Udeležence je uvodoma pozdravila direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar ter ob tem izpostavila, da je ena izmed pomembnih nalog RRA LUR prepoznavanje novih trendov ter proučevanje dobrih praks iz tujine, zato je bila odločitev za sodelovanje v projektu AlpSib, katerega partnerji prihajajo še iz Italije, Avstrije, Nemčije in Francije, več kot smiselna. »S pojmom investicij z družbenim učinkom se v Sloveniji srečujemo prvič, zato bo naša osrednja naloga, da se v prvi vrsti s konceptom seznanimo in na posameznih primerih proučimo ali so tudi v Sloveniji, v posameznih primerih ustvarjeni pogoji za implementacijo takšnega koncepta, seveda s ciljem, da je končni produkt storitev, ki lahko izboljša življenje posameznikov. Ker je za uspešno izvedbo aktivnosti pomembno sodelovanje javnega, zasebnega in nevladnega (tretjega) sektorja, bodo naša prizadevanja usmerjena k temu, da se v projekt aktivno vključijo vse tri skupine, naša preučevanja pa bodo osredotočena predvsem na starejše in mlade, kajti dobre prakse iz tujine kažejo, da je ravno pri delu s tema dvema skupinama največ potenciala«.
Dogodka so se udeležili predstavniki javnega sektorja s področja sociale (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, občine, zbornice in inštituti), socialna podjetja ter nevladne organizacije, ki so se seznanili s splošnimi informacijami o investicijah z družbenim učinkom. Mag. Gregor Sakovič, vodja Centra inovativnega podjetništva na NLB, je namreč predstavil različne modele, prilagojene glede na zmožnosti in cilje potencialnega investitorja. Poudaril je, da investiranje z družbenim učinkom sledi več ciljem – želi si pomembnega družbenega učinka, a za investitorja je pomemben tudi finančni rezultat. Ob tem je dodal, da je merjenje samega družbenega učinka tema, ki bo še dolgo zaposlovala vse vpletene v tako vrsto investiranja. Njegovo predavanje je dopolnil dr. Matjaž Črnigoj, raziskovalec na IER, ki se je osredotočil na obveznice z družbenim učinkom. Govoril je o finančnem mehanizmu, pri katerem zasebni investitorji financirajo izbrano socialno storitev in v primeru dosega vnaprej določenih končnih ciljev in s tem pozitivnega družbenega učinka dobijo poplačilo s strani države. Ta model je že uveljavljen predvsem v anglosaksonskem svetu, na območju Alp pa so bili večinoma izvedeni le pilotni projekti. Prvi tak projekt se je uspešno zaključil v nemškem Augsburgu, njegov cilj pa je bil ustrezno izobraziti mlade, ki zaradi različnih vzrokov niso končali niti poklicnega šolanja.
Predstavitvam je sledila živahna razprava. Izraženo je bilo veliko zanimanje nad predstavljenimi modeli in dobrimi praksami, ob tem pa so se pojavili tudi dvomi o primernosti modela obveznic z družbenim učinkom v Sloveniji, predvsem kar se tiče področja delovanja socialne države, ki je v Sloveniji, po mnenju udeležencev, močna in dobro deluje.
V okviru dve in pol letnega projekta bodo tako v Sloveniji kot tujini izvedeni številni dogodki preko katerih bomo iskali odgovore na zastavljena vprašanja in dileme, spodbujali k razmišljanju o inovativnih rešitvah skupnih problematik ter preverjali primernost in koristnost instrumenta na različnih področjih. Cilj projekta je predstaviti tako pozitivne kot negativne strani koncepta investicij oziroma obveznic z družbenim učinkom in kompetentno oceniti njihovo primernost in smiselnost uporabe za posamezne situacije. Ob tem pričakujemo, da bomo znotraj projekta predvsem spremljali razvoj tovrstnega koncepta na območju Alp, morda pa prišli tudi do idej za nove projekte ter za nove in inovativne rešitve izzivov, s katerimi se soočajo mlajši in starejši v Sloveniji.
