Podpisan sporazum o sodelovanju pri pogajanjih o evropski kohezijski politiki po 2020
Ljubljana, 24. julij 2017 – Danes so ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija mag. Lilijana Madjar in predsednik Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija dr. Ivan Žagar podpisali sporazum o sodelovanju pri pogajanjih o evropski kohezijski politiki po letu 2020. Zavzeli so se poglobitev sodelovanja, še posebej z vidika pomembnosti regionalnega razvoja.
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odgovorna za pripravo in usklajevanje ključnih strateških dokumentov z Evropsko unijo, na podlagi katerih lahko Slovenija prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna (npr. Partnerski sporazum, Operativni program). »V dosedanji praksi se je izkazalo, da je sodelovanje in posvetovanje s svetoma obeh kohezijskih regij dobro, kljub temu, da marsikdaj ne delimo popolnoma enakih stališč,« je dejala ministrica Smerkoljeva. Kot je povedala, so pogajanja na tem področju izjemno dolgotrajen in dinamičen proces, pogosto pa so tudi precej naporna za vse sodelujoče v izvajanju evropske kohezijske politike, za katero je na ravni Evropske unije namenjenih 454 milijard evrov. Od te pogače sta v obdobju 2014-2020 Sloveniji na voljo 3,2 milijardi, skupaj s kmetijsko in ribiško politiko pa 4,1 milijarde evrov. Ta politika po oceni ministrice tudi po letu 2020 potrebuje dolgoročno, strateško usmeritev in tudi stabilnost financiranja – na vseh ravneh. »Težko si predstavljam EU brez kohezijske politike, saj pomembno prispeva k rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in socialni vključenosti v vseh državah članicah. Za nadaljnji razvoj in doseganje rezultatov je ključna komplementarnost med centraliziranimi in teritorialnimi instrumenti. V prihodnosti bo na ravni EU ključna razprava o ciljih in tematski osredotočenosti, kakor tudi o pomenu regij, mest in ostalih skupnosti v kohezijski politiki,« še meni ministrica. Povedala je, da bo po letu 2020 sredstev manj, zato jih bo treba kombinirati s povratnimi viri financiranja. »Trenutno finančne spodbude države večinoma temeljijo na subvencijah, Naložbeni načrt za Evropo pa kaže jasno smer, in sicer, da se bodo razvojna sredstva v prihodnje dodeljevala predvsem v obliki finančnih instrumentov. Po mnenju Smerkoljeve bo zato potrebna sprememba dosedanje miselnosti.
Kot je še dejala, je današnji podpis sporazuma izjemno pomemben, saj je lahko Slovenija le z močnimi mrežami in jasnimi, usklajenimi skupnimi stališči še bolj uspešna in prepoznavna na evropskem pogajalskem parketu. »Sodelovanje, povezovanje in partnerstva med vsemi nami, so ključ do uspeha,« je poudarila.
Ivan Žagar sporazum razume predvsem kot sodelovanje med vladno in regionalno ravnjo, čeprav Slovenija regij formalno nima, zaradi česar se pojavljajo tudi velike razvojne težave, saj so se, kot je opozoril, razvojne razlike v Sloveniji še povečale, ter ocenil, da bodo pogajanja zapletena.
Da je Zahodna Slovenija bolj razvita, se je strinjala tudi Lilijana Madjar, vendar je ob tem poudarila, da so tudi znotraj regij velike razlike. “Jasno je, da mora več sredstev v manj razvite regije, ampak tudi najrazvitejše je treba spodbuditi k razvoju,” je dodala. Ob tem je omenila iniciativo za kohezijsko politiko za vse evropske regije po 2020, ki si prizadeva, da se v EU celotna kohezijska ovojnica ne bi zmanjšala, kar je sicer zaradi brexita velik izziv. Poleg tega smo v času, ko se želijo naslavljati tudi nove vsebine, kot so varnost Evrope in migracije, kar se želi financirati skozi kohezijsko politiko.Za Madjarjevo je ključno tudi, da bi se vzporedno ob debati o prihodnosti kohezijske politike vodila tudi razprava o prihodnosti regionalne politike v Sloveniji. “Razvoj je izrazito dolgoročna in interdisciplinarna meja in potrebuje sistemsko in dolgoročno podporo,” je še dejala.
Podpisan sporazum sicer predvideva posvetovanje in skupno oblikovanje stališč, ki bodo v največji možni meri odražali skupne interese Vlade Republike Slovenije in kohezijskih regij. Sodelovanje bo potekalo v smeri iskanja najboljšega kompromisa, ki bo predstavljen in zastopan pred mednarodnimi telesi. Ker na tem področju obstaja obojestranski interes za sodelovanje ter izmenjavo informacij in stališč, se bodo SVRK in kohezijski regiji pri pripravi predlogov dokumentov in skupnih stališč Republike Slovenije posvetovali in obveščali o vseh relevantnih dokumentih Evropske unije, držav članic in formalnih in neformalnih skupin deležnikov.
