Nov prostor (so)dela, srečavanj, umika in povezovanj
25. oktobra 2018 je svoja vrata uradno odprla Soba za pisanje – nov prostor (so)dela, srečevanj, umika in povezovanj. Skupni prostor je na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik.
Za delno prenovo prostora in izvajanje 1-letnega podpornega programa s področja pisanja (delavnice, mentorski program in različni predstavitveni dogodki udeležencev programa) je RRA LUR pridobil finančna sredstva v okviru projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja Sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15 do 29 let.
Udeleženci dogodka so najprej prisluhnili uvodnim pozdravom Tine Popovič, direktorice Divje misli, ki je predstavila celotno pot od ideje do nastanka Sobe za pisanje kot prostora sodela. Prav tako je na kratko spregovorila o 3-letnem podpornem programu s poudarkom na prvem letu, ko so aktivnosti (so)financirane iz projekta Forget Heritage.
Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, je uvodoma najprej predstavila projekta Forget Heritage in namen pilotnih projektov, ki potekajo v osmih srednjeevropskih mestih. Poudarila je dobro sodelovanje med RRA LUR, MOL in Divjo mislijo. Ker je bila vzpostavitev Sobe za pisanje do sedaj zelo uspešna, bi lahko služila kot primer dobre prakse za druge stavbe kulturne dediščine v LUR, še posebej, ker je v regiji več kot 30 rojstnih hiš slovenskih pesnikov in/ali pisateljev.
Udeleženci otvoritve je v imenu MOL pozdravila Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo. Poudarila je pomembno vlogo, ki jo ima knjiga v Ljubljani – UNESCO-vem Mestu literature – še posebej za mlade in vlogo profesionalnih nevladnih organizacij, ki zelo dobro delajo. In Divja misel je prav gotovo ena izmed njih. Zaključila pa je z naslednjimi besedami: »Soba za pisanje naj ne bo le soba literarnega ustvarjanja, ampak predvsem soba literarne moči, ki bo s svojo vsebino lahko spreminjala realnost.«
Udeleženci so lahko prisluhnili tudi slovenskim prevodom krajšega proznega besedila, ki so ga udeleženke prevajalske delavnice pod mentorstvom Petre Meterc prevedle iz angleškega jezika in pri tem spoznavale zagate in pristope prevajanja leposlovja.
Predstavitev rezultatov prvih delavnic
Prvi delavnici, namenjeni podpori ustvarjalnosti mladih na širšem področju literature, sta se odvili med 20. in 31. avgustom, tretja, »Pisanje besedil za glasbo«, poteka prav v teh dneh. Na otvoritvi sta Matevž in Lara prebrala odlomka svojih tekstov. Skupaj z drugimi udeleženci delavnice sta navdih iskala v nedramskih literarnih delih in poskušala iz njih črpati lasten odrski izraz pod strokovnim mentorstvom režiserjev Žige Divjaka in Katarine Morano v okviru delavnice »Med literaturo in gledališčem«.
Branju tekstov je sledil kratek pogovor z eno prvih rezidentk Sobe za pisanje Petro Meterc in s so-koordinatorico programov Sobe za pisanje Niko Kovač. Ker je bila Petra tudi mentorica udeleženkam prevajalske delavnice, je delila tudi svoje izkušnje kot mentorica. Zelo je bila zadovoljna, da je svoje znanje in izkušnje lahko delila z mladimi dekleti, ki niso bile študentke angleškega jezika. Zanimala pa jih je literatura in želele so spoznati osnove prevajanja. Udeleženke niso prihajale le iz Ljubljane, ampak tudi iz drugih krajev v LUR. Kot rezidentka pa je povedala, da ima dobre izkušnje, da je Soba za pisanje prijetno in mirno mesto za ustvarjanje, istočasno pa omogoča, da srečaš nove ljudi. Kot samozaposleni v kulturi se ji zdi pomembno, da lahko loči prostor, v katerem dela, od domačega, bivalnega okolja. V večini primerov osebe z enakim statusom nimajo te sreče.
Ogled Sobe za pisanje
Med ogledom Sobe za pisanje so udeleženci dogodka lahko prisluhnili slovenskim prevodom krajšega proznega besedila, ki so ga udeleženke prevajalske delavnice pod mentorstvom Petre Meterc prevedle iz angleškega jezika in pri tem spoznavale zagate in pristope prevajanja leposlovja. Poleg tega so si lahko pogledali vzdušje na delavnicah, saj so bile na ogled fotografije, ki jih je posnel Jošt Franko, mlad in že nagrajeni fotograf.
Avtor fotografij: Jošt Franko
Avtorica videa: Nika Autor
* * * * *
Projekt Forget Heritage že tretje leto poteka v sedmih srednjeevropskih državah, v katerih želi deset partnerjev spodbuditi (ponovno) rabo stavb kulturne dediščine z vsebinami s področij kulturnih in kreativnih industrij. Modeli upravljanja teh stavb upoštevajo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter k dejavnemu vključevanju in povezovanju vabijo različne skupnosti – od lokalnih prebivalcev do različnih ustvarjalnih in življenjsko stilskih skupnosti.
Slovenska partnerja v projektu – Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) – sta sodelovala pri pripravi pomembnih dokumentov za uspešno upravljanje stavb kulturne dediščine: Priročnik o politikah za revitalizacijo opuščenih stavb kulturne dediščine v srednjeevropskih mestih, Smernice za vključevanje meščanov v valorizacijo stavb kulturne dediščine in Priročnik za upravljanje stavb kulturne dediščine.
Junija 2018 je v organizaciji RRA LUR in IER ter v sodelovanju z Zavodom Culturemaker in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom potekal niz usposabljanj za uspešno upravljanje stavb kulturne dediščine. Usposabljanja so bila namenjena občinam – lastnikom stavb, upravljavcem stavb, ki prihajajo iz sektorja kulturnih in kreativnih industrij in menedžerjem pilotnega projekta Vzpostavitev Sobe za pisanje (Writers’ Hub for Vodnik’s heritage preservation).
Od junija 2018 dalje partnerji projekta v osmih srednjeevropskih mestih (poleg Ljubljane še Genova in Milano/IT/, Nuerenberg/DE/, Bydgoszcz in Varšava/PL/, Reka/HR/ in Usti nad Labem/CZ/) testirajo in evalvirajo različne vidike Priročnika za upravljanje stavb kulturne dediščine. Na osnovi rezultatov in pridobljenih izkušenj bo v naslednjem letu pripravljena tudi strategija upravljanja kulturne dediščine s pomočjo kulturnih in kreativnih industrij.
Več informacij:
1) O projektu Forget Heritage in pilotnem projektu Soba za pisanje:
Nataša Mršol, vodja projekta, natasa.mrsol@ljubljana.si, rralur.si/projekti/forget-heritage/, Projekt Forget Heritage ter Forget Heritage/Facebook in Twitter.
2) O Vodnikovi domačiji in vzpostavitvi Sobe za pisanje:
Tina Popovič, vodja Vodnikove domačije in programa Ljubljana, Unescovo mesto literature, tina.popovic@divjamisel.org, Facebook/Vodnikova domačija