Na Tednu pametnih mest v Barceloni predstavljena tudi Celostna prometna strategija LUR
Pretekli teden je v Barceloni potekal tri dnevni dogodek Teden pametnih mest (ang. Barcelona Smart City Week), ki je združil 400 mednarodnih strokovnjakov in skoraj 25.000 obiskovalcev, z namenom, da si izmenjajo izkušnje in predstavijo najboljše prakse za trajnostni razvoj urbanih mest. Med njimi je bila tudi mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR ter predsednica Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki je udeležencem predstavila inovativni dokument na področju urejanja trajnostne mobilnosti – Celostno prometno strategijo LUR, spregovorila pa je tudi o izzivih staranja prebivalstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, s katerimi se soočamo v Sloveniji.
Dogodek je s spodbujanjem družbenih inovacij, vzpostavljanjem partnerstev in predstavitvijo poslovnih priložnosti namenjen ustvarjanju pogojev za boljšo prihodnost mest in njihovih prebivalcev. Spremljal ga je sejem, kjer se je na 45.000 m2 predstavilo 844 globalnih podjetij in organizacij, ki so predstavili svoje najnovejše produkte, storitve in projekte, prav tako pa so potekale predstavitve in delavnice, ki so obravnavale konkretne izzive na petih področjih – digitalna transformacija, urbano okolje, vključujoča in odprta mesta, mobilnosti in upravljanje ter financiranje mest.
Madjarjeva je v okviru osrednjega panela na temo trajnostne mobilnosti ob boku številnih strokovnjakov s področij trajnostnih mobilnostnih rešitev predstavila ključne prometne izzive v Ljubljanski urbani regiji, dosedanje študije in ukrepe, ki so v preteklih letih že pripeljali do številnih izboljšav prometne situacije v regiji, osredotočila pa se je predvsem na predstavitev zadnjega strateškega dokumenta – Celostne prometne strategije LUR, ki je nastal ob sodelovanju vseh 26 občin Ljubljanske urbane regije, ki so pripravo dokumenta tudi sofinancirale. To je bil že peti mednarodni dogodek na katerem smo predstavili inovativni dokument.
Na okrogli mizi, ki je potekala na temo sodobnih izzivov v zdravstvu, digitalizacije v zdravstvu in dolgotrajne oskrbe, je mag. Lilijana Madjar izpostavila projekcijske napovedi, ki kažejo, da bo leta 2050 v Sloveniji kar 30 % populacije starejše od 65 let, ter glavne izzive, s katerimi se soočamo. Eden izmed ključnih je ta, da dolgotrajna oskrba v Sloveniji še ni enotno sistemsko urejena – storitve urejajo različni pravni predpisi, prav tako je razpršeno zagotavljanje sredstev za financiranje storitev in v prihodnjih letih bo sistemska ureditev področja ena ključnih nalog v Sloveniji.
