Na Slovenskih regionalnih dnevih tudi o pokrajinah in trajnostni mobilnosti
V Bovcu je 24. in 25. oktobra 2019 potekal že tradicionalni dogodek Slovenski regionalni dnevi z naslovom »Demografske spremembe in regionalni razvoj«, namenjen predstavitvi in diskusiji glede načrtovanja in izvajanja regionalne politike. Dogodek je potekal v organizaciji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Združenja regionalnih razvojnih agencij, tudi tokrat pa se je predstavitvam aktivno pridružila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.
Letošnja tema je bila primarno namenjena demografskim spremembam in izzivom, ki ji te prinašajo na različnih področjih. Program je bil osredotočen predvsem na izkušnje in izzive spodbujanja razvoja na obmejnih območjih. Marko Drofenik, MGRT, Blanka Bartol, MOP ter Vesna Silič, SVRK so predstavili dosedanja prizadevanja in sistemske rešitve za uvajanje ukrepov na obmejnih območjih, katerega glavni cilj je njihova poseljenost in razvojna vitalnost. Druga osrednja tema se je dotaknila demografskih sprememb, ki pomembno vplivajo na razvoj podeželskih, obmejnih in težje dostopnih območij, s tem pa tudi izzivov zagotavljanja storitev splošnega pomena za starejše v težje dostopnih podeželskih območjih (mag. Barbara Černič Mali, dr. Naja Marot) ter položaja mladih na obmejnih in problemskih območjih (Vane Urh, RC NM). Dr. Janez Nared, ZRC SAZU je predstavil Celovito demografsko analizo s projekcijami za podeželska in urbana območja, ki bo eno izmed ključnih izhodišč pri pripravah Regionalnih razvojnih programov za obdobje 2020–2027.
Poseben panel je bil namenjen tudi mobilnosti starejših kot izziv v starajoči se družbi, ki ga je vodila mag. Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti (ETM) na MOP. Predstavljeni so bili različni ukrepi, ki pripomorejo, da bodo leta zdravega življenja čim daljša. Trenutne raziskave namreč kažejo, da bo več kot polovica let, ki jih bomo preživeli po 65 letu, preživetih z določenimi omejitvami. Zdrav življenjski slog je eden izmed ključnih ukrepov za katerega pa mora posameznik poskrbeti sam. Seveda mu je treba omogočiti primerno okolje in s tem namenom so na Ministrstvu za zdravje s strani stroke zagotovili pripravo priročnika za Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva in zdravega življenjskega sloga, ki bo v bodoče služil kot orodje za načrtovanje zdravih in trajnostnih mest. Eden izmed uspešni ukrepov pa so se izkazale tudi delavnice za starejše Ostanimo mobilni, ki jih izvajajo lokalni in regionalni koordinatorji ETM. Tudi RRA LUR je v zadnjih dveh letih izvedla uspešne delavnice, ki so bile namenjene predvsem seznanitvam in predstavitvam v praksi z vsemi možnostmi javnega potniškega prometa v regiji, varnosti v prometu in pozitivnim učinkom hoje na zdravje.
Udeleženci so se seznanili tudi z izzivi s področja uporabe finančnih inštrumentov – Regijske garancijske sheme, na dogodku pa je strokovni sodelavec za projektno, izvozno in razvojno financiranje Matjaž Ribaš iz SID Banke spregovoril o možnostih in instrumentih, ki jih je moč uporabiti tudi za projekte regionalnega razvoja.
Izredno veliko zanimanja je tokrat dosegla okrogla miza na temo ustanavljanja pokrajin v Sloveniji, na kateri so kot predstavniki delovne skupine pripravljavcev osnutka zakona o pokrajinah sodelovali dr. Janez Nared, ZRC SAZU, prof. dr. Borut Holcman iz Pravne fakultete UM, dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica ter predsednik Razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije, kot predstavnica regionalne ravni pa se jim je pridružila še mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, podpredsednica RRA GIZ ter predsednica Razvojnega sveta zahodne kohezijske regije. Sogovorniki so se strinjali, da je oblikovanje pokrajin korak, ki bo lahko pripomogel k decentralizaciji in skladnejšemu razvoju regij. Ob tem je Madjarjeva izpostavila, da ni osrednje vprašanje, ki ga je potrebno razrešiti, število pokrajin in umestitev občin v posamezno pokrajino, ampak je treba najprej razrešiti vprašanje prenosa nalog in pristojnosti odločanja tako iz nacionalnega kot lokalnega nivoja, ter posledično tudi financiranja pokrajin. Država mora jasno izraziti katere naloge je pripravljena prenesti na pokrajine in pri tem zagotoviti vire zanje ter s tem za finančno avtonomnost pokrajin. Priprave zakona se je namreč treba lotiti izredno premišljeno in zelo tvegano bi bilo sprejeti predlagani osnutek pokrajinske zakonodaje brez definiranih omenjenih nalog in virov, saj bi to lahko prineslo neželene finančne posledice prav na račun skladnega regionalnega razvoja.
