Kaj se Beograd lahko nauči od Ljubljane?
Skupina novinarjev iz držav Podonavja je svoj obisk 12. letnega Foruma Strategije EU za Podonavsko regijo v oktobru popestrilo še z obiskom Ljubljane. V Mestni hiši jim je Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije slikovito predstavil izzive in rešitve na področju mobilnosti v Ljubljanski urbani regiji in mestu Ljubljana, nekaj pa so jih neposredno spoznali tudi ob ogledu mesta, ki je sledil predstavitvi. Novinarka časnika Demostat je z Gostičem opravila še intervju, prevod članka pa si lahko preberete v nadaljevanju.
Demostat, 20. november 2023, novinarka Marija Stojanović
Center mesta je ‘brez avtomobila’. Ljubljana je omejila dostop zasebnim vozilom in vzpostavila peš cone. To pripomore k zmanjšanju onesnaženja zraka in celovitemu izboljšanju kakovosti urbanega okolja, je za Demostat povedal Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
“Mesto je resnično storilo različne korake za soočanje z ekološkimi izzivi in onesnaževanjem. Čeprav so potrebne nadaljnje izboljšave, lahko trdimo, da se v Ljubljani uspešno spopadamo z večino težav z ustreznimi ukrepi,” je za Demostat povedal Gostič, svetovalec za kohezijsko politiko direktorice Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v odgovoru na vprašanje, kako se Ljubljana, ki je bila leta 2016 razglašena za “Evropsko zeleno prestolnico”, spopada s težavami zaradi onesnaževanja.
Poudarja, da je center mesta brez avtomobila. Kot pojasnjuje, je Ljubljana omejila pristop zasebnim vozilom in spodbujala peš cone: “To pomaga zmanjšati onesnaženje zraka in celovito izboljša kakovost urbanega okolja. Rezultati so najbolj vidni na Slovenski ulici”. Sledi izboljšanje javnega prevoza. “Z naložbami in izboljšanjem infrastrukture javnega prevoza smo meščane opogumili, da uporabljajo avtobus, kolo in druge trajnostne načine prevoza. Večnamenska (integrirana) kartica URBANA je uporabo po pospešila, počasi pa se širi tudi “flota” zelenih avtobusov”, pojasnjuje Gostič.
Sogovornik Demostata iz Ljubljane omenja tudi uvedbo pobud, ki koristijo kolesarjem. “Za spodbujanje kolesarjenja kot trajnostnega in zdravega načina prevoza razvijamo kolesarske steze in infrastrukturo. Trenutno je v Ljubljani približno 300 kilometrov kolesarske infrastrukture različnih oblik. Program souporabe koles “BicikeLJ” je doživel uspeh in pomagal spodbuditi kulturo kolesarjenja”.
Gostič poudarja tudi pomembnost naložb v zelene površine in urbano planiranje. Kot pojasnjuje, “je Ljubljana zelo zainteresirana za naložbe v urbanistično načrtovanje, ki daje prednost zelenim površinam, parkom in trajnostni arhitekturi”.
Sogovornik Demostata poudarja tudi pomembnost ozaveščanja in izobraževanja meščanov o varovanju okolja ne le tekom Evropskega tedna mobilnosti, temveč preko izvajanja številnih kampanj ozaveščanja in izobraževalnih programov, skozi katere meščani spoznajo pomen trajnostnih praks in zmanjševanja onesnaževanja: “Mesto Ljubljana stori veliko za vključevanje šol, različnih družbenih skupin in podjetij v ekološke pobude za zmanjševanje onesnaževanja v najširšem smislu – zmanjševanja onesnaževanja zaradi odpadkov, zmanjševanja uporabe avtomobilov itd. Ogrevalni sistemi v Ljubljani nič več ne uporabljajo starih peči na drva, ki so predstavljale velik vir onesnaženja v preteklih desetletjih, mesto pa je veliko investiralo tudi v sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in drugimi mesti, ki so bila razglašena kot Evropske zelene prestolnice ter zainteresiranimi akterji, da bi izmenjali najboljše prakse in ideje za trajnostni urbani razvoj,” poudarja.
Na vprašanje, kateri so najpomembnejši elementi lokalnega energetskega koncepta in ravnanja z odpadki v glavnem mestu Slovenije, Gostič navaja, da se Ljubljana v veliki meri osredotoča na ukrepe energetske učinkovitosti, kar vključuje “uporabo energetsko učinkovitih tehnologij in praks v javnih stavbah, ulični razsvetljavi in infrastrukturi”. Lokalna uprava se trudi tudi spodbujati energetsko učinkovite naprave in prakse med državljani in podjetji – v zadnjem času je gradnja manjših sončnih elektrarn zelo priljubljena. Mesto je dobilo tudi Regionalni center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana), ki je največji okoljski projekt v Sloveniji in ga podpira kohezijski sklad. Gre za najsodobnejši večji objekt za predelavo odpadkov v Evropi. Tu se obdela odpadke tretjine Slovenije. Prav tako je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije del projekta SECAP, v okviru katerega je bil podpisan dokument o varčevanju z energijo v občinskih stavbah,” pojasnjuje Gostič.
V odgovoru na vprašanje ali lahko da kakšen nasvet Beogradu glede organizacije kolesarskih poti glede na to, kako zelo funkcionalen je ta način prevoza v Ljubljani, naš sogovornik poudarja, da je “osnovna rešitev, ki je ta način prevoza naredila tako učinkovitega, sistem t. i. koncesij, kjer je občina najela zasebnega operaterja za storitve izposoje in vzdrževanja koles. Isti operater, ki si prizadeva, da bi ta sistem čim bolje vodil, je tudi odgovoren za panoje na javnih površinah. Sistem “BicikeLj” je široko razširjen v Ljubljani in je ljudem na voljo 84 postaj in 840 koles. Največji “sprožilec” za dobro uporabo je preprostost uporabe storitev (aplikacija ali kartica URBANA), medtem ko operaterjem omogoča, da podatke o uporabnikih koles shranijo kot zaupne, kar v veliki meri preprečuje vandalizem.”
Odgovarjajoč na vprašanje, kako deluje sistem, ki ga v Ljubljani imenujejo integriran javni prevoz med mestnimi in podeželskimi območji, Gostič pravi, da najboljši primeri takih storitev, ki služijo povezovanju na širšem območju Ljubljane, vključujejo razširitev mreže javnega prevoza ali mestnih linij na širše območje. V tem kontekstu poudarja, da se je “povečal obseg sistema mestnega prevoza, da bi se povezala primestna in podeželska območja, vzpostavljene so nove linije za avtobuse in vlake, ki zajemajo tudi okoliške regije (regionalne linije) – neposredne linije, z le dvema postankoma”.
Naš sogovornik omenja tudi sisteme ‘pametne kartice’ pod imenom “URBANA”: “Uvedba sistema ‘pametne kartice’ je omogočila strankam, da uporabljajo enotno karto za različne vrste prevoza (mestni in primestni avtobusi), URBANA pa se lahko uporablja tudi za parkirne storitve in vožnjo”.
Gostič izpostavlja, da obstaja 13 parkirišč ‘Park and Ride’ (P + R), s katerih lahko dostopate do središča Ljubljane z javnim prevozom, izposojo kolesa “BicikeLj” ali e-kolesa NOMAGO.
Izveden je bil tudi pilotni projekt organiziranega prevoza zaposlenih do delovnega mesta v središču Ljubljane (projekt SmartMOVE), ki živijo v Kranju, Kamniku, Domžalah, Radomljah, Trzinu in Mengšu. Ko govorijo o načrtih za bližnjo prihodnost, mestne oblasti Ljubljane omenjajo tudi “regionalne mobilne centre”. Klemen Gostič pojasnjuje, da gre za prakso, ki bo izvedena v okviru “mednarodnega projekta, imenovanega ReMOBIL”. “Glavni cilj ReMOBIL-a, ki bo dosežen prek ustanavljanja regionalnih mobilnih centrov (RCM), je ustvariti načrte za učinkovito trajnost v regijah s prenosom dobrih praks iz tujine. Naš RMC LUR bo sestavljen iz dveh ali treh zaposlenih, ki bodo odgovorni za komunikacijo z vodilnimi regionalnimi akterji, da bi izboljšali trajnostno mobilnost in prostorsko načrtovanje za boljše povezovanje. Trenutno smo v postopku priprave metodologije, vzpostavitve modela upravljanja, kar bo omogočilo temelje za vzpostavitev in delovanje regionalnih mobilnih centrov. Smernice bodo podane za širše sistemske modele upravljanja na regionalni ravni. Delo regionalnih mobilnih centrov bo tudi omogočilo boljše sodelovanje med regionalnimi in nacionalnimi nivoji, odgovornimi za promet (Ministrstvo za infrastrukturo – Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko), ter tistimi, ki so odgovorni za načrtovanje prostora (Ministrstvo za okolje), ter digitalizacijo Ministrstva za javno upravo. Načrtovano je, da bodo model RMC in njihovi zaposleni dolgoročno financirani na nacionalni ravni,” poudarja Gostič.
Mestne oblasti v Ljubljani pogosto poudarjajo, da so “centralne storitve dobro razvite”. Kot pojasnjuje Klemen Gostič: “Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je sprejela pomembne korake v različnih razvojnih funkcijah in drži položaj progresivne evropske prestolnice, glavne dejavnosti pa vključujejo aktivni trajnostni urbani razvoj. Ljubljana je postavila trajnost kot prednost, zato je dobila naziv Evropske zelene prestolnice leta 2016.” Mesto je osredotočeno na ekološke iniciative, promoviranje zelenih površin in investiranje v učinkovit javni prevoz.”
Naš sogovornik pravi tudi, da je Ljubljana kulturno središče: “Ljubljana je ponosna na svojo bogato kulturno sceno. To je mesto številnih festivalov, umetniških razstav in dogajanj tekom celega leta. Soobstoj zgodovinskih znamenitosti in modernih kulturnih prostorov ustvarja dinamično in vključujoče okolje”, pove. Dodaja še, da mesto daje poseben poudarek inovacijam in tehnologiji ter turizmu in storitvenem sektorju. “Mesto spodbuja inovacije in tehnologijo, da bi postal središče za start-upe in kreativne industrije. Iniciative kot je Ljubljanski tehnološki park in podpora raziskavam in razvoju prispevajo k “cvetenju tehnološkega ekosistema”. Ljubljana je postala priljubljena turistična destinacija, ki privablja obiskovalce s svojo slikovito arhitekturo, raznoliko kulinarično sceno in gostoljubno atmosfero. Sektor turizma je postal ključni gonilnik gospodarskega razvoja in mednarodnega prepoznavanja. Zahvaljujoč prizadevanjem za razvoj infrastrukture in storitev (slovenske vladne pisarne, univerze in bolnišnice) ostaja Ljubljana dobro povezano in osrednje mesto. Modernizacija transportnih omrežij, vključno z razširitvijo kolesarskih stez, izboljšuje dostopnost in podpira trajnostna potovanja od doma do dela in nazaj”, zaključuje sogovornik Demostata.
Osnovni članek najdete na tej povezavi.