Kaj je potrebno, da kreativni potencial, ki ga imamo v regiji, uspešno povežemo s podjetništvom?
Da je Slovenija po deležu prebivalcev z ustvarjalnim poklicem primerljiva z državami severne in zahodne Evrope ter da ustvarjalni poklici predstavljajo za storitvenimi poklici drugo največjo poklicno skupino v Sloveniji, je že leta 2014 pokazala raziskava »Razporeditev ustvarjalnosti v izbranih občinah Ljubljanske urbane regije«. Prav tako je znano dejstvo, da je delež podjetij v Ljubljanski urbani regiji na področju kreativnih industrij skoraj 42% glede na celotno Slovenijo ter da je Ljubljana po koncentraciji prebivalcev z ustvarjalnim poklicem primerljiva z mesti razvitejših držav severne in zahodne Evrope.
V Sloveniji, še posebej pa Osrednjeslovenski regiji, so torej skoncentrirani talenti in znanja različnih področij, ki predstavljajo velik potencial za preboj, rast in uspeh podjetij. Da bo ta čim bolj izkoriščen, pa je potrebno izboljšati izvajanje regionalnih razvojnih politik in programov, namenjenih podpori malih in srednjih podjetij s področja kulturnih in kreativnih industrij.
Na vprašanje, kako oblikovati politike za spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij, bodo poskušali odgovoriti partnerji evropskega projekta CRE:HUB, med katerimi je tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki je v okviru svojega Regionalnega centra kreativne ekonomije (RCKE) v teh dneh gostila srečanje partnerjev iz sedmih partnerskih držav, poleg Slovenije še Italije, Španije, Portugalske, Madžarske, Romunije in Latvije.
Preko 30 udeležencev je v okviru študijskega obiska spoznalo pomembna ljubljanska podjetniška in kreativna vozlišča (Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ABC Accelerator in Poligon kreativni center) ter se seznanilo s primeri uspešnih podpornih okolij, ki skrbijo za razvoj kreativnega potenciala. Predstavili pa so se jim tudi mladi ustvarjalci, ki so z znanjem, kreativnostjo in talenti ponesli slovenske dosežke v svet: skupina TAFR, zmagovalka mednarodnega tekmovanja poletne šole CREA, ki razvija avtonomnega robota za vzdrževanje vinske trte in podjetje Mag Lev Audio, kjer so z oblikovalskim in inženirskim znanjem razvili sodobni gramofon za vinilne plošče. Sprehod po poti ustvarjalnosti Ljubljanske urbane regije se je zaključil z dogodkom BarCamp, kjer so predstavniki različnih podpornih institucij s področja kulturnih in kreativnih industrij, skupaj z odločevalci politik ter ustvarjalci, dobili priložnost za razpravo in postavitev izhodišč za nove podporne programe, ki bodo doprinesli k razvoju tega sektorja.
Rezultat dvourne kreativne delavnice je pokazal, da je lahko učinkovito le medsektorsko povezovanje in skupno reševanje izzivov, kar pomeni formiranje okolij, kjer se ustvarjajo sodelovanja, ki prinašajo pozitivne spremembe, pa naj gre za grajenje mostov med univerzo in študenti, iskanje pravega odnosa med oblikovalci in podjetji ali razumevanje različnih pogledov odločevalcev in ostalih ključnih akterjev razvoja kreativnega potenciala.
Več informacij o projektu:
Tina Pezdirc Nograšek, vodja projekta, tina.pezdirc@ljubljana.si
